1. maj

Za prvi maj kot praznik glej Praznik dela.

1. maj je 121. dan leta (122. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 244 dni.

Dogodki

• 305 – Rimska cesarja Dioklecijan in Maksimijan sta odstopila z vseh položajev.
• 1006 – V civilizacijah severne poloble je bilo zabeleženo opazovanje supernove SN 1006 v ozvezdju Volka.
• 1363 – V listini oglejskega patriarha Ludvika della Torreja je bilo z nemškim imenom Gotsche prvič omenjeno Kočevje.
• 1786 – Na Dunaju je bila premierno uprizorjena Mozartova opera Figarova svatba
• 1838 – V Ljubljani je začel izhajati časopis Carniola.
• 1840 – V Združenem kraljestvu je bila izdana prva lepljiva poštna znamka, Penny Black.
• 1851 – V londonski Kristalni palači so odprli prvo svetovno razstavo.
• 1886 – Delavske demonstracije v Chicagu; v spomin na ta dogodek je 1. maj mednarodni praznik dela.
• 1889 – Na prvem kongresu druge internacionale so sklenili, da bo 1. maj praznik dela.
• 1927 – Izhajati je začel madžarski propagandni tednik Muravidék po Mörszki krajini, pisan v madžarskem in prekmurskem jeziku.
• 1931 – V New Yorku so odprli Empire State Building, v tistem času najvišjo zgradbo na svetu.
• 1935 – Reorganiziral so se nemške oborožene sile.
• 1942 – Japonska je zasedla Mandalai; presekana je bila burmanska cesta.
• 1945:
  • Slovenski in jugoslovanski partizani so osvobodili Trst.
  • Karl Dönitz je postal predsednik Nemčije.
  • Joseph Goebbels in njegova žena Magda sta zastrupila svojih šest otrok v berlinskem podzemnem bunkerju ter nato skupaj storila samomor pred bunkerjem.
• 1953 –
  • Oddajati je začel radio Društva ljudske tehnike Šmarje pri Jelšah (danes znan kot Štajerski val), najstarejši regionalni radio v Sloveniji.
  • Z oddajanjem TV sporeda je začela Češkoslovaška televizija.
• 1959 – Po združitvi Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice je izšla prva številka časnika Delo.
• 1960 – V zračnem prostoru Sovjetske zveze je bilo sestreljeno ameriško vohunsko letalo U-2.
• 1979 – Grenlandija je začela izvajati samoupravo (hjemmestyre), ki jo je danski parlament sprejel leto prej.
• 1991 – Končala se je libanonska državljanska vojna.
• 1995 – Začela se je Operacija Blisk.
• 1997 – Tony Blair je zmagal na volitvah v Združenem kraljestvu in postal prvi laburistični predsednik vlade po 18 letih.
• 2004 – Slovenija, Madžarska, Češka, Slovaška, Poljska, Litva, Latvija, Estonija, Malta in Ciper (samo grški del) so postali članice Evropske unije.
• 2011 – Papež Janez Pavel II. je bil razglašen za blaženega.

Rojstva

• 1218
  • Rudolf I. Habsburški, nemški kralj († 1291)
  • Ivan I., grof Hainauta († 1257)
• 1238 – Magnus VI., norveški kralj († 1280)
• 1245 – Filip III. Drzni, kralj Francije († 1285)
• 1285 – Edmund FitzAlan, angleški plemič, 9. grof Arundel († 1326)
• 1326 – Rinčinbal/cesar Ningzong, mongolski vrhovni kan, cesar dinastije Yuan († 1332)
• 1672 – Joseph Addison, angleški pesnik, dramatik in esejist († 1719)
• 1698 – Francesco Robba, italijanski kipar († 1757)
• 1780 – Philip Konrad Marheineke, nemški protestantski teolog († 1846)
• 1814 – Karl Wilhelm Philipp von Auersperg, avstrijsko-češki politik († 1890)
• 1816 – Aleksander Terplan, madžarski slovenski evangeličanski pastor in pisatelj († 1858)
• 1825 – Johann Jakob Balmer, švicarski fizik, matematik († 1898)
• 1839 – Hilaire de Chardonnet, francoski kemik in industrialec († 1924)
• 1852 – Santiago Ramón y Cajal, španski zdravnik in histolog († 1934)
• 1872 – Sidónio Pais, portugalski politik, diplomat in matematik († 1918)
• 1881 – Pierre Teilhard de Chardin, francoski paleontolog, filozof († 1955)
• 1887 – Alan Gordon Cunningham, britanski general, politik († 1983)
• 1896
  • Mark Wayne Clark, ameriški general († 1984)
  • Joseph Lawton Collins, ameriški general († 1987)
• 1908 – Giovanni Guareschi, italijanski novinar, pisatelj († 1968)
• 1910
  • Josef Allen Hynek, ameriški astronom, astrofizik († 1986)
  • Roland Rainer, avstrijski arhitekt († 2004)
• 1912 – Otto Kretschmer, nemški častnik, podmorniški as med 2. sv. vojno († 1998)
• 1916 – Glenn Ford, ameriški filmski igralec († 2006)
• 1918 – Gerš Ickovič Budker, ruski fizik († 1977)
• 1919 – Ferry Souvan, slovenski besedilopisec († 1974)
• 1921 – Kiril Nikolajevič Tavastšerna, ruski astronom († 1982)
• 1923 – Joseph Heller, ameriški pisatelj († 1999)
• 1928 – Desmond Titterington, britanski avtomobilistični dirkač († 2002)
• 1947 – Danilo Popivoda, slovenski nogometaš († 2021)
• 1952 – Andrej Šifrer, slovenski pravnik in glasbenik
• 1973 – Oliver Neuville, nemški nogometaš
• 1975 – Marc-Vivien Foé, kamerunski nogometaš († 2003)
• 1980 – Zaz, francoska pevka
• 1984 – Mišo Brečko, slovenski nogometaš

Smrti

Spominsko obeležje blizu mesta nesreče Ayrtona Senne

• 408 – Arkadij, rimski cesar (* 337/338)
• 513 – Šen Jue, kitajski zgodovinar, glasbeni teoretik, pesnik in politik (* 441)
• 1118 – Matilda Škotska, angleška kraljica, soproga Henrika I. (* 1080)
• 1187 – Roger de Moulins, 8. veliki mojster vitezov hospitalcev
• 1240 – Jakob iz Vitryja, francoski kardinal, teolog, kronist
• 1255 – Walter de Gray, angleški državnik, yorški nadškof
• 1256 – Mafalda Portugalska, infantinja, kastiljska kraljica, blažena (* 1197)
• 1277 – Štefan Uroš I., srbski kralj
• 1278 – Vilijem II. Villehardouinški, knez Ahaje
• 1308 – Albert I. Habsburški, avstrijski vojvoda, nemški kralj (* 1255)
• 1315 – Margareta Brandenburška, poljska vojvodinja in kraljica (* okoli 1270)
• 1345 – Peregrine Laziosi, italijanski redovnik, svetnik (* 1265)
• 1447 – Ludvik VII. Wittelsbaški, vojvoda Bavarske-Ingolstadta (* 1368)
• 1555 – Marcel II., papež italijanskega rodu (* 1501)
• 1572 – Pij V., papež italijanskega rodu (* 1504)
• 1813 – Jacques Delille, francoski pesnik (* 1738)
• 1873 – David Livingstone, škotski misijonar, zdravnik, raziskovalec Afrike, 1. maja najden mrtev (* 1813)
• 1874 – Vilém Blodek, češki skladatelj in pianist (* 1834)
• 1904 – Antonín Leopold Dvořák, češki skladatelj (* 1841)
• 1920 – Princesa Margareta Connaughtska, prva žena švedskega kralja Gustava VI. Adolfa (* 1882)
• 1928 – Ebenezer Howard, angleški socialni reformator (* 1850)
• 1935 – Henri Pélissier, francoski kolesar, zmagovalec Toura leta 1923 (* 1889)
• 1945:
  • Paul Joseph Goebbels, nemški nacistični minister za propagando (* 1897)
  • Magda Goebbels, žena Josepha Goebbelsa (* 1901)
• 1963 – Anton Sovre, slovenski filolog, prevajalec (* 1885)
• 1963 – Veza Canetti, avstrijska pisateljica in prevajalka (* 1897)
• 1978 – Aram Iljič Hačaturjan, armenski skladatelj (* 1903)
• 1994 – Ayrton Senna, brazilski dirkač Formule 1 (* 1960)
• 2004 – Lojze Kovačič, slovenski pisatelj (* 1928)
• 2006 – Irena Barber, slovenska porabska pisateljica in novinarka (* 1939)

Prazniki in obredi

• Slovenija – praznik dela
• Rimskokatoliška cerkev – sv. Jožef Delavec