Pojdi na vsebino

Doksilamin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Doksilamin
Skeletal formula of the doxylamine molecule
Ball-and-stick model of the doxylamine molecule
Klinični podatki
Blagovne znamkeNoctiben Mea
MedlinePlusa682537
Nosečnostna
kategorija
  • AU: A
  • ZDA: B (raziskave na živalih niso dokazale škodljivosti)
  • A (Briggs)
Način uporabePeroralno
Oznaka ATC
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivostPeroralna: 24.7%
Intranazalna 70.8%
Razpolovni čas10–12 ur
IzločanjeUrin (60%), blato (40%)
Identifikatorji
  • (RS)-N,N-dimethyl-2-[1-phenyl-1-(pyridin-2-yl)ethoxy]ethan-1-amine
Številka CAS
PubChem CID
IUPHAR/BPS
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEBI
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.006.742 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC17H22N2O
Mol. masa270,38 g·mol−1
3D model (JSmol)
  • n1ccccc1C(c1ccccc1)(C)OCCN(C)C
  • InChI=1S/C17H22N2O/c1-17(20-14-13-19(2)3,15-9-5-4-6-10-15)16-11-7-8-12-18-16/h4-12H,13-14H2,1-3H3
  • Key:HCFDWZZGGLSKEP-UHFFFAOYSA-N

Doksilamin je antihistaminik, ki se uporablja za zdravljenje nespečnosti in alergij ter – v kombinaciji s piridoksinom (vitaminom B6) – za zdravljenje jutranje slabosti pri nosečnicah. Na voljo je brez recepta in se v Sloveniji prodaja pod blagovno znamko Noctiben Mea. Zdravilna učinkovina je po navadi v obliki soli doksilamin sukcinata in se jemlje peroralno . Doksilamin in drugi antihistaminiki prve generacije so najpogosteje uporabljena zdravila za spanje na svetu.[1] Med tipične neželene učinke doksilamina spadajo omotica, zaspanost, omamljenost in suha usta.[2][3]

Kot antihistaminik doksilamin deluje kot inverzni agonist histaminskega receptorja H1. Kot antihistaminik prve generacije prehaja preko krvno-možganske pregrade v možgane, kjer povzroči vrsto sedativnih in hipnotičnih učinkov.

Doksilamin je tudi močan antiholinergik, kar pomeni, da pri visokih odmerkih (tj. pri veliko višjih odmerkih, kot so priporočeni) povzroča delirij.[4] Natančneje, je antagonist muskarinskih acetilholinskih receptorjev od M1 do M5. Zaradi teh sedativnih in deliriantnih učinkov se je droga v nekaterih primerih začela uporabljati v rekreativne namene. Doksilamin je bil prvič opisan leta 1948 ali 1949.[5]

Medicinska uporaba

[uredi | uredi kodo]

Doksilamin je antihistaminik, ki se uporablja za zdravljenje kihanja, izcedka iz nosu, solzenja oči, koprivnice, kožnega izpuščaja, srbenja in drugih simptomov prehlada ali alergij. Uporablja se tudi za kratkotrajno zdravljenje nespečnosti.[6]

Sedativni antihistaminiki prve generacije difenhidramin, doksilamin in pirilamin so najpogosteje uporabljena zdravila na svetu za preprečevanje in zdravljenje nespečnosti.[7] Od leta 2004 sta bila doksilamin in difenhidramin, ki sta v nekaterih državah zdravila brez recepta, najpogosteje uporabljena za zdravljenje kratkotrajne nespečnosti.[8] Od leta 2008 do 2017 Ameriška akademija za medicino spanja ni priporočala antihistaminikov brez recepta za zdravljenje kronične nespečnosti "zaradi relativnega pomanjkanja podatkov o učinkovitosti in varnosti".[9][10] Nobena različica njihovih smernic ni izrecno vključevala ali omenjala doksilamina, čeprav je bil difenhidramin obravnavan.[9][10] Sistematični pregled zdravil za spanje brez recepta, vključno z doksilaminom, iz leta 2015 je našel malo dokazov, ki bi podpirali uporabo doksilamina za zdravljenje nespečnosti.[11]

Farmakokinetika

[uredi | uredi kodo]

Biološka uporabnost doksilamina je 24,7% pri peroralni uporabi in 70,8% pri intranazalni uporabi.[12] Tmax doksilamina je od 1,5 do 2,5 ure.[13] Njegov razpolovni čas je od 10 do 12 ur. [13] [14] [11] Doksilamin se presnavlja v jetrih predvsem z encimi citokroma P450 CYP2D6, CYP1A2 in CYP2C9.[13][15] Glavni presnovki so N -desmetildoksilamin, N, N -didesmetildoksilamin in doksilamin N- oksid.[16] Doksilamin se izloči v 60 % z urinom in 40 % z blatom.

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Simons FE, Simons KJ (december 2011). »Histamine and H1-antihistamines: celebrating a century of progress«. The Journal of Allergy and Clinical Immunology. 128 (6): 1139–1150.e4. doi:10.1016/j.jaci.2011.09.005. PMID 22035879.
  2. ↑ Neubauer DN (avgust 2007). »The evolution and development of insomnia pharmacotherapies«. Journal of Clinical Sleep Medicine. 3 (5 Suppl): S11–S15. doi:10.5664/jcsm.26930. PMC 1978321. PMID 17824496.
  3. ↑ Culpepper L, Wingertzahn MA (2015). »Over-the-Counter Agents for the Treatment of Occasional Disturbed Sleep or Transient Insomnia: A Systematic Review of Efficacy and Safety«. The Primary Care Companion for CNS Disorders. 17 (6). doi:10.4088/PCC.15r01798. PMC 4805417. PMID 27057416.
  4. ↑ »Doxylamine - PsychonautWiki«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. julija 2023. Pridobljeno 12. julija 2023.
  5. ↑ Analogue-based Drug Discovery. John Wiley & Sons. 2006. str. 546. ISBN 9783527607495.
  6. ↑ »Doxylamine: MedlinePlus Drug Information«.
  7. ↑ Simons FE, Simons KJ (december 2011). »Histamine and H1-antihistamines: celebrating a century of progress«. The Journal of Allergy and Clinical Immunology. 128 (6): 1139–1150.e4. doi:10.1016/j.jaci.2011.09.005. PMID 22035879.Simons FE, Simons KJ (December 2011).
  8. ↑ Ringdahl EN, Pereira SL, Delzell JE (2004). »Treatment of primary insomnia«. The Journal of the American Board of Family Practice. 17 (3): 212–219. doi:10.3122/jabfm.17.3.212. PMID 15226287.
  9. 1 2 Schutte-Rodin S, Broch L, Buysse D, Dorsey C, Sateia M (oktober 2008). »Clinical guideline for the evaluation and management of chronic insomnia in adults«. Journal of Clinical Sleep Medicine. 4 (5): 487–504. doi:10.5664/jcsm.27286. PMC 2576317. PMID 18853708.
  10. 1 2 Sateia MJ, Buysse DJ, Krystal AD, Neubauer DN, Heald JL (februar 2017). »Clinical Practice Guideline for the Pharmacologic Treatment of Chronic Insomnia in Adults: An American Academy of Sleep Medicine Clinical Practice Guideline«. Journal of Clinical Sleep Medicine. 13 (2): 307–349. doi:10.5664/jcsm.6470. PMC 5263087. PMID 27998379.
  11. 1 2 Culpepper L, Wingertzahn MA (2015). »Over-the-Counter Agents for the Treatment of Occasional Disturbed Sleep or Transient Insomnia: A Systematic Review of Efficacy and Safety«. The Primary Care Companion for CNS Disorders. 17 (6). doi:10.4088/PCC.15r01798. PMC 4805417. PMID 27057416.Culpepper L, Wingertzahn MA (2015).
  12. ↑ Pelser A, Müller DG, du Plessis J, du Preez JL, Goosen C (september 2002). »Comparative pharmacokinetics of single doses of doxylamine succinate following intranasal, oral and intravenous administration in rats«. Biopharmaceutics & Drug Disposition. 23 (6): 239–244. doi:10.1002/bdd.314. PMID 12214324.
  13. 1 2 3 Principles and Practice of Sleep Medicine E-Book. Elsevier Health Sciences. 1. november 2010. str. 925. ISBN 978-1-4377-2773-9.
  14. ↑ Allison M, Hale C (junij 2018). »A Phase I Study of the Pharmacokinetics and Pharmacodynamics of Intranasal Doxylamine in Subjects with Chronic Intermittent Sleep Impairment«. Drugs in R&D. 18 (2): 129–136. doi:10.1007/s40268-018-0232-1. PMC 5995792. PMID 29671128.
  15. ↑ Krystal AD (avgust 2009). »A compendium of placebo-controlled trials of the risks/benefits of pharmacological treatments for insomnia: the empirical basis for U.S. clinical practice«. Sleep Medicine Reviews. 13 (4): 265–274. doi:10.1016/j.smrv.2008.08.001. PMID 19153052.
  16. ↑ Holder CL, Korfmacher WA, Slikker W, Thompson HC, Gosnell AB (april 1985). »Mass spectral characterization of doxylamine and its rhesus monkey urinary metabolites«. Biomedical Mass Spectrometry. 12 (4): 151–158. doi:10.1002/bms.1200120403. PMID 2861861.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Doksilamin&oldid=6735537«