Egejski otoki

Egejski otoki (Grčija) Νήσοι Αιγαίου Nísoi Aigaíou
Geograska regija Grčije
Egejski otoki (modro) v Grčiji
38°N 25°E
Država	Grčija

Egejski otoki (Turčija) Ege Adaları
Egejski otoki (modro) znotraj Turčije
38°N 25°E
Država	Turčija

Satelitski pogled na Egejsko morje in otoke

Egejski otoki so skupine otokov v Egejskem morju, s celinsko Grčijo na zahodu in severu ter Turčijo na vzhodu; otok Kreta omejuje morje na jugu, Rodos, Karpatos in Kasos pa na jugovzhodu. Starogrško ime Egejskega morja, arhipelag (ἀρχιπέλαγος, arhipelagos), se je kasneje uporabljalo za otoke, ki jih vsebuje in se zdaj uporablja bolj splošno za katero koli otoško skupino.

Velika večina Egejskih otokov pripada Grčiji in je razdeljena med devet upravnih regij. Edina večja posest Turčije v Egejskem morju sta Imbros (Gökçeada) in Tenedos (Bozcaada) v severovzhodnem delu morja. Pod turško suverenostjo so tudi različni manjši otočki ob zahodni obali Turčije.

Otoki imajo vroča poletja in mile zime ter vroče-poletno sredozemsko podnebje (Csa v Köppnovi podnebni klasifikaciji).

Skupine otokov

Egejski otoki so tradicionalno razdeljeni na sedem skupin, od severa proti jugu:

• Severovzhodni egejski otoki: Samos, Ikaria, Hios, Lezbos, Lemnos, Agios Efstratios, Psara, Fournoi Korseon, Oinousses, Samotraka in Tasos
• Evbeja
• Sporadi:
  • Tesalski Sporadi ali Severni Sporadi: Skopelos, Alonnisos, Skiathos, Skyros, Kyra Panagia, Peristera, Gioura, Skantzoura, Piperi, Tsougria
  • Saronski otoki ali Zahodni Sporadi: Otoki Salamis, Aigina, Poros, Hidra, Spetses in drugi otoki Saronskega zaliva in Mirtojskega morja.
  • Vzhodni Sporadi ali Anatolski Sporadi (Vzhodni Sporadi ali Anatolski Sporadi), tj. otoki Samos, Ikaria, Lezbos, Hios, Tenedos, Psara, Oinousses in manjše otoške skupine.
  • Trakijski Sporadi: Tasos, Samotraka, Imbros, Lemnos in Agios Efstratios.

Zadnji dve skupini skupaj tvorita severnoegejske otoke.

• Kikladi obsegajo okoli 220 otokov, med katerimi so večji Amorgos, Anafi, Andros, Antiparos, Delos, Ios, Kea, Kimolos, Kitnos, Milos, Mikonos, Naksos, Paros, Folegandros, Serifos, Sifnos, Sikinos, Siros, Tinos in Thira ali Santorini.
  • Mali Kikladi, vključno z Donousa, Eschati, Gyaros, Irakleia, Koufonisia, Makronisos, Rineia in Schoinousa
• Saronski otoki so Salamis, Ajgina, Agistri in Poros; otoka Hidra in Dokos ležita ob severovzhodni konici Peloponeza
• Dodekanez (Južni Sporadi); Rodos je že od antike prevladujoči otok na tem območju. Od ostalih sta Kos in Patmos zgodovinsko najpomembnejša; preostalih 12 je Agathonisi, Astypalaia, Halki, Kalymnos, Karpathos, Kasos, Leipsoi, Leros, Nisyros, Symi, Tilos in Megisti. Drugi otoki v verigi so Alimia, Arkoi, Farmakonisi, Gyali, Kinaros, Levitha, Marathos, Nimos, Pserimos, Saria, Strongyli in Syrna.
• Kreta

Izraz Italijanski otoki Egejskega morja (italijansko Isole Italiane dell’Egeo) se včasih uporablja za Egejske otoke, ki jih je Italija osvojila med italijansko-turško vojno leta 1912 in jih priključila (z Lozanskim sporazumom) od leta 1923 do 1947: Dodekanez, vključno z Rodosom in Kastellorizom. V mirovni pogodbi leta 1947 so bili ti otoki pod italijanskim nadzorom odstopljeni Grčiji.

Turški Egejski otoki

Turški otoki so:

• Severovzhodni egejski otoški kompleks
• Provinca Çanakkale (Dardanus)
  • Imbros
  • Tenedos
  • Lagusi
• Provinca Izmir (Smirna)
  • Eglezonisi
• Provinca Balikesir (Paleokastro)
  • Moschonisi
• Provinca Mugla
• Arkos

Zunanje povezave

• Predstavnosti o temi Egejski otoki v Wikimedijini zbirki