Grenlandija

Grenlandija Kalaallit Nunaat Grønland
Zastava Grb
Himna: Nunarput utoqqarsuanngoravit Nuna asiilasooq
Glavno mesto	Nuuk 64°10′N, 51°43′W
Uradni jeziki	grenlandščina, danščina
Demonim(i)	Grenlandec, Grenlandka
Vlada	parlamentarna demokracija (znotraj ustavne monarhije)
• monarh:	Friderik X.
• visoka komisarka:	Julie Præst Wilche
• predsednik vlade:	Múte Bourup Egede
avtonomna pokrajina  (kraljevina Danska)
• samouprava	1979
Površina
• skupaj	2.166.086 km2 (13.)
• voda (%)	81,1a
Prebivalstvo
• ocena december 2006	57.100 (213.)
BDP (ocena 2001)
• skupaj (PKM)	1,1 milijarde USD (ni uvrščena)
• na preb. (PKM)	20.000b USD (ni uvrščena)
HDI (n/a)	n/a  · n/a
Valuta	danska krona (DKK)
Časovni pas	UTC 0 do -4
Klicna koda	299
Internetna domena	.gl
a Leta 2000: 410.449 km² nepoledenele; 1.755.637 km² pokrite z ledom. b ocena iz leta 2001.

Grenlandija (grenlandsko Kalaallit Nunaat, dobesedni pomen »Naša dežela«, in dansko Grønland, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, ter je največji otok na svetu (Avstralija je celina). Okoli 84 odstotkov njene površine prekriva led.

Do leta 1814 je bila Grenlandija ena od norveških kronskih kolonij, potem pa je pripadla Danski in leta 1953 postala sestavni del Kraljestva Danske. Danski parlament (Folketing) ji je leta 1978 podelil samoupravo (hjemmestyre), ki se je začela izvajati naslednje leto, 1. maja 1979. Kraljica Danske, Margareta II., je še naprej ostala vodja države. Grenlandija je v okviru Danske spadala k Evropski uniji (takrat Evropska skupnost) od 1. januarja 1973 (pristop Danske), vendar je bila pridobitev samouprave povod, da se je 1. januarja 1985 od Unije odcepila.

Grenlandija je danes največji otok na svetu, ki ga po podatkih iz januarja 2011 naseljuje le 56.615 ljudi, s čimer je Grenlandija najmanj naseljeno odvisno ozemlje na svetu. Največ prebivalcev živi v glavnem mestu Nuuk, ki je tudi največje mesto na otoku.

Poimenovanje

Nekoč se je v knjižni slovenščini imenovala tudi Grönlandija. To poimenovanje so rabili še v drugi polovici 20. stoletja v nekaterih knjigah in revijah.

Zgodovina

Ruševine cerkve, so eden redkih arheoloških ostankov nekdanjih evropskih naseljencev.

Družina Inuitov iz Grenlandije, 1917

Prvi ljudje, ki so prišli na Grenlandijo, so bili pripadniki arktičnih lovskih rodov kulture Sarkak (Sarqaq) iz Severne Amerike, ki so z lokom in puščico ter nenavadno velikimi psi zasledovali severne jelene. Lovci iz naslednje kulture, Dorset, ki so lovili s harpuno, so prišli tisoč let pozneje. Pregnali ali premagali so jih Eskimi iz kulture Thule med letoma 1000 in 1400. Prvi Evropejci so na otok prišli leta 982 iz Islandije in ga poimenovali Grenlandija, v tistem času je bil otok nenaseljen. Ustanovili so tri naselbine na skrajnem južno-zahodnem delu in tam ostali nekaj stoletij, dokler jih okoli leta 1200 niso izrinili Eskimi in negostoljubno podnebje.

Po norveških sagah naj bi se prvi na Grenlandiji naselil Eiríkur Rauði (Erik Rdeči), ki je bil izgnan z Islandije zaradi umora. Skupaj z družino in služabniki se je z ladjami odpravil poiskat domnevno deželo na severozahodu. Da bi privabil več ljudi je deželo poimenoval Greenland (Zelena dežela), kar se je izkazalo za dobro potezo. Naselbine so uspevale in se večale, prišli so Eskimi, poslan pa je bil celo krščanski škof. Leta 1386 je Grenlandija postala del Norveškega kraljestva (ki je bil del Kalmarške zveze) in pozneje del Dansko-Norveške monarhije. Po skoraj petsto letih so kolonije propadle, kar je verjetno posledica lakote v 15. stoletju, med obdobjem male ledene dobe, ko so se življenjske razmere silovito poslabšale. Analize arheoloških najdb in kosti iz tega obdobja potrjujejo hudo pomanjkanje hrane takratnih prebivalcev. Ko je norveški misijonar Hans Egede leta 1721 iskal potomce Vikingov, je našel samo še Eskime ali lnuite, kakor se sami imenujejo. Naselbina Godthab, ki jo je ustanovil pa je postala izhodišče za pokristjanjevanje in naseljevanje Dancev in Norvežanov.

Leta 1815 so Danci s Kielsko pogodbo obnovili odvisnost Grenlandije od Danske države. Norvežani so dobrih sto let pozneje, natančneje leta 1920, zavzeli (nenaseljeni) vzhodni del otoka, zato je nastal spor glede lastništva zemlje. Državi sta 1933 spor rešili na Mednarodnem sodišču, kjer je Norveška izgubila. Med drugo svetovno vojno je bila Grenlandija odrezana od Danske, saj je bila matično državo aprila 1940 okupirala Nemčija. Grenlandci so življenjske surovine kupovali v ZDA in Kanadi s sredstvi iz industrije, predvsem rudnika iz Ivigtuta. Med vojno je na otoku prišlo do več incidentov med ameriškimi silami in nemškimi meteorološkimi skupinami, ki so se končali z žrtvami. Po vojni je Grenlandija ponovno prišla pod danski nadzor. Tako je ostalo do leta 1953, ko je otok dobil notranjo avtonomijo. Danes Danska še naprej skrbi za potrebno tehnično pomoč in denarno podporo, to pa zavlačuje popolno samostojnost Grenlandije, čeprav se je leta 1979 izreklo za njeno postopno samostojnost okrog 70 odstotkov Grenlandcev.

Politična ureditev

Kljub visoki avtonomiji je uradni vladar otoka še vedno danski kralj Friderik X.

Grenlandski vodja države je danski kralj. Danski parlament imenuje Rigsombudsmandna – visokega pooblaščenca, ki predstavlja Dansko monarhijo – to je od leta 2022 Julie Præst Wilche.

Grenlandija ima tudi svoj parlament, ki šteje 31 članov. Vlado vodi predsednik vlade, ki je običajno kar vodja večinske stranke. Trenutni predsednik vlade je Múte Bourup Egede, ki je to funkcijo nastopil aprila 2021.

Ker otok kljub svoji veliki avtonomiji še vedno spada pod dansko kraljevino, v danskem parlamentu sedita dva njegova predstavnika, ki ju izvoli grenlandski parlament.

Na podlagi avtonomije je Grenlandija leta 1985 izstopila iz Evropske gospodarske skupnosti, katere del je bila Danska. Ko se je 1992 Evropska gospodarska skupnost preoblikovala v Evropsko unijo, je Grenlandija ohranila status nečlanice, vendar z njo ohranja nekatere stike prek Danske, tako da zakoni Evropske unije na Grenlandiji v glavnem ne veljajo, izjema so trgovinski zakoni.

Zemljepisne značilnosti

Jugovzhodna obala Grenlandije.

Grenlandska pokrajina.

Grenlandija je največji otok na svetu, leži pa med Evropo in Severno Ameriko, v severnem delu Atlantika. Ta arktični otok geološko spada h kanadskemu ščitu. Tako kot tam prevladujejo tudi tukaj predkambrijske kamnine, ki jih povečini samo na skrajnem severu prekrivajo mlajše slojevite kamnine. Na ognjeniško delovanje v terciarju spominjajo bazalti in nekaj toplih vrelcev. Kot kažejo gole, od ledu zbrušene kamninske površine, je Grenlandijo v ledenih dobah od časa do časa popolnoma prekrival led. Danes je brez ledu samo ozek, nikjer več kot dvesto kilometrov širok obrežni pas. Številni ledeniki segajo v morje in se prelamljajo v zalivih kjer nastajajo ledene gore.

Grenlandija na severu meji na Arktični ocean, na zahodu na Baffinov zaliv, jugozahodu Labradorsko morje, na jugovzhodu pa Danski preliv. Z Baffinovim zalivom ga povezuje Naresov preliv. Med najsevernejšo točko Grenlandije in najsevernejšo točko Kanadskega arktičnega otočja se nahaja Lincolnovo morje.

Večina Grenlandije je prekrita z ledom (kar 81 %). Skrajni severni del otoka pa ni prekrit z večnim ledom, kot bi to pričakovali, saj je ozračje tam presuho da bi lahko nastajal sneg; le-ta pa je nujno potreben za vzdrževanje stanja večnega ledu. Če bi se stopila grenlandska ledena odeja, bi otok Grenlandija, zaradi razgibanega reliefa in dviga morske gladine, najverjetneje postal otočje. Ledeni pokrov, kjer se sneg pod lastno težo končno stisne v led, je najbolj debel na severu in se proti robovom tanjša. V gorskih verigah, ki ga obkrožajo, leži kot ujet v velikanskem kotlu. Ledeniški sistemi dosežejo globoko obrušene fjorde samo čez nekaj prevalov in skozi globoke dolinske zareze. Tak je recimo Humboldtov ledenik, ki se polzi v Severno ledeno morje kot sto kilometrov širok leden veletok.

V obdobju med 1989 in 1993 so ameriške in evropske meteorološke odprave preučevale podnebne spremembe v zemljini zgodovini. Pomagali so si z analiziranjem vzorcev ledu, ki so ga izvrtali iz Grenlandske ledene odeje; vrtali so do 3200 m globoko. Rezultati so pokazali nestabilnost in pogosta močna nihanja podnebja v obdobju pred približno 100.000 leti.

Rastlinstvo in živalstvo

Zaradi visokega celinskega ledu sega arktično podnebje na Grenlandiji daleč pod severni tečajnik. Julijske temperature niso nikjer višje od 10 °C. V smeri od juga proti severu so razmere za obstoj rastlin vedno težje. Za nizko rastje v tundri obalnega območja. ki je še prepredeno z brinom in slečem, so proti severu vedno bolj značilni trave, mahovi in lišaji. Leden mraz in neprestana sušnost na skrajnem severu omogočata skromen obstoj samo še lišajem in algam. V tundrah obalnega obrobja so doma postrušniki. zajci, lisice in čisto na severu severni medved. Severnega jelena so leta 1852 ponovno naselili Norvežani. V morju priobalnega območja se premetavajo različne vrste tjulnjev, mrožev in kitov. Ob obali živi poleti približno dvesto vrst ptičev. Izmed več kot sto vrst rib v grenlandskih vodah lovijo predvsem polenovko, bokoplavutarico navadni jezik, lososa in v novejšem času kozice. Medtem ko je bil še v začetku stoletja temelj gospodarstva lov na tjulnje, je danes obstanek več kot polovice Grenlandcev neposredno ali posredno odvisen od ribolova oziroma predelava rib.

Ekonomija

V začetku devetdestih let 20. stoletja je Grenlandija doživljala gospodarsko krizo, vendar se je začelo stanje leta 1993 izboljševati. Domača vlada je proti koncu osemdesetih let začela uveljavljati zelo varčevalno proračunsko politiko, s čimer so zagotovili majhno inflacijo in proračunske presežke. Leta 1990 je Grenlandija ostala brez dveh največjih izvoznih artiklov, saj so zaprli še zadnje rudnike svinca in cinka. Današnje gospodarstvo Grenlandije skoraj v celoti zavzema ribištvo; izvoz morskih rakcev predstavlja večino gospodarskega prihodka. Otok ima tudi velik potencial na področju ogljikovodikov in mineralov, vendar bo izdelava potrebne infrastrukture potekala še leta. Pomembna panoga je tudi turizem, vendar je le-ta pogojen z visokimi cenami in razmeroma kratko turistično sezono. Večino državnih prihodkov tako predstavlja denarna pomoč »materinske« Danske.

Transport

Nacionalni letalski prevoznik, Air Greenland, otok povezuje z zunanjim svetom

Na Grenlandiji obstajajo le omejeno število prevoznih sredstev. Glavna prevozna sredstva za večje razdalje predstavljajo letala in ladje. Ker na otoku, zaradi velikih fjordov in nedostopnega ter divjega terena, ni cest, je to tudi edina možna povezava med odmaknjenimi grenlandskimi naselji. Glavno letališče se nahaja v kraju Kangerlussuaq, od tu potekajo vse povezave z zunanjim svetom in odmaknjenimi naselji. Drugo največje letališče se nahaja v kraju Narsarsuaq. Preko obeh letališč potekajo povezave z Dansko in Islandijo. Nekaj časa je delovala tudi letalska povezava z Ameriko, vendar so jo zaradi nerentabilnosti po enem letu ukinili.

Poleg letal, potovanje med naselji omogočajo še trajektne povezave, ki jih opravlja družba Arctic Umiaq Lne. Trajektna linija povezuje vsa večja naselji na zahodni in jugozahodni obali Grenlandije. Trajekt vsak teden opravijo eno krožno vožnjo med naselji, pri čemer vožnja v eno smer traja okoli 80 ur.

Demografija

Na otoku živi 57.637 (podatki iz leta 2010) ljudi, 88 % teh je Inuitov, preostalih 12 % pa so Evropejci, od teh večinoma Danci. Večina prebivalstva živi ob fjordih na jugozahodni obali otoka, kjer je podnebje najbolj milo. Najbolj gosto je naseljeno mesto Nuuk, ki je tudi glavno mesto Grenlandije.

Panorama Nuuka, glavnega mesta Grenlandije

Jeziki

Uradna jezika na otoku sta grenlandščina (Kalaallisut) in danščina, ki ju govori večina prebivalstva. Grenlandščina je uradni jezik postala šele junija 2009, vendar se iz praktičnih razlogov v administraciji kljub temu še vedno uporablja danščina. Danščino govori 12 % prebivalstva, občevalni jezik je na uradih in v šolstvu ter v večjih mestih, kot je npr. Nuuk, kjer živi veliko Dancev in priseljencev. Grenlandščino govori okoli 50.000 ljudi, sam jezik pa spada med Eskimsko-Aleutske jezike. Na Grenlandiji obstajajo štirje dialekti tega jezika: uradni, severni (Inuktun), dialekt iz regije Qaanaaq (Inughuit) in zahodni dialekt (Tunumiisut). Ta jezik večinoma uporablja avtohtono prebivalstvo v vsakdanjem življenju. Kot tretji jezik se uporablja angleščina, ki se jo prebivalci učijo v šolah.

Verstva

Verstva na Grenlandiji
			Odstotki
Krščanstvo			96.6%
Ateisti			2.2%
Lokalna verstva			0.7%
Drugo			0.5%

Na področju religioznosti prebivalstva z 96,6 % prevladuje krščanstvo, 2,2 % je neverujočih, preostali pa so pripadniki lokalnih etničnih religij ali ostalih svetovnih religij.

Odnosi z ZDA

Združene države Amerike imajo z Grenlandijo več kot stoletno zgodovino strateškega zanimanja, ki sega od poskusov odkupa v 19. stoletju do vojaške prisotnosti med drugo svetovno vojno in hladno vojno ter do sodobnih geopolitičnih napetosti, povezanih z Rusijo in Kitajsko.

Ideja, da bi ZDA kupile Grenlandijo, se je prvič pojavila v 1860-ih, v času predsedovanja Andrewa Johnsona, zaradi ameriškega strateškega interesa za nadzor nad severnim Atlantikom in preprečevanja evropskega vpliva.

Leta 1867 je ameriški državni sekretar William H. Seward (ki je pred tem odkupil Aljasko od Rusije) predlagal, da bi ZDA kupile še Grenlandijo in tudi Islandijo, predvsem zaradi želje po nadzoru arktičnih pomorskih poti, strateške lege obeh otokov med Severno Ameriko in Evropo, pa tudi zanimanja za naravne vire (čeprav tedaj še slabo raziskane). Ameriški kongres ni bil navdušen nad dodatnimi ozemeljskimi nakupi, pa tudi Danska ni kazala interesa za prodajo.

Leta 1916 so ZDA Danski ob podpisu pogodbe o prodaji Danske zahodne Indije izdale t.i. Lansingovo deklaracijo, s katero so ZDA priznale dansko suverenost nad Grenlandijo.

Izgradnja vojaške baze Camp Century

Ko je med drugo svetovno vojno Tretji rajh okupiral Dansko, so ZDA prevzele zaščito Grenlandije in na otoku zgradile več vojaških oporišč, med njimi Thule Air Base, ki je postal ključna strateška točka v Artiki. S tem je Grenlandija postala del ameriškega obrambnega sistema v severnem Atlantiku, oporišče Thule pa je bilo v času hladne vojne ena najpomembnejših centrov za zgodnje opozarjanje pred raketnimi balističnimi izstrelki dolgega dosega iz Sovjetske zveze in njenih zaveznic.

Ameriški predsednik Harry S. Truman je leta 1946 Danski ponudil 100 milijonov dolarjev za odkup Grenlandije, vendar je Danska ponudbo zavrnila, ZDA pa so na Grenlandiji ohranile svojo vojaško prisotnost. ZDA so na otoku izvajale ambiciozne in tudi ekološko sporne vojaške projekte, npr. Camp Century, jedrsko napajano podledno bazo (1959-1967), katerih posledic niso nikoli odpravile.

Sedanji ameriški predsednik Donald Trump je v javnosti večkrat izrazil namero po odkupu Grenlandije. Leta 2026 je z namigovanjem, da bodo ZDA otok pridobile tudi s silo, če bo treba, povzročil diplomatske napetosti z Dansko, ostre odzive lokalnega prebivalstva Grenlandije, pa tudi nekaterih drugih evropskih držav, sicer članic Evropske unije in tudi zavezništva NATO.

Zunanje povezave

Vlada

• Greenland Home Rule official government website (in English)
• Greenland.com from the Greenland Tourism & Business Council
• Statistics Greenland

Splošne informacije

• Grenlandija na Open Directory Project
• Greenland-wiki Arhivirano 2011-05-15 na Wayback Machine.