Kalimantan
Kalimantan | |
|---|---|
Indonezijska regija | |
 | |
 Lega Kalimantana na otoku Borneu | |
| Koordinati: 1°S 114°E / 1°S 114°E | |
| Država |  Indonezija |
| Province | Zahodni Kalimantan (Pontianak) Osrednji Kalimantan (Palangkaraya) Južni Kalimantan (Banjarbaru) Vzhodni Kalimantan (Samarinda) Severni Kalimantan (Tanjung Selor) |
| Največja mesta | Samarinda Balikpapan Pontianak Banjarmasin Palangkaraya Pontianak Tarakan Singkawang Bontang |
| Druga mesta | Tanjung Selor |
| Prebivalstvo (ocena sredi leta 2023)[1] | |
| • Skupno | 17.259.155 |
| Koda ISO 3166 | ID-KA |
| HDI |  0,708 (High) |
Kalimantan (indonezijsko: [kaliˈmantan]) je indonezijski del otoka Borneo.[2] Predstavlja 73 % površine otoka in ga sestavljajo province Osrednji Kalimantan, Vzhodni Kalimantan, Severni Kalimantan, Južni Kalimantan in Zahodni Kalimantan. Neindonezijski deli Bornea so Brunej in Vzhodna Malezija. V Indoneziji se celoten otok Borneo imenuje tudi Kalimantan.
Leta 2019 je indonezijski predsednik Joko Widodo predlagal, da se glavno mesto Indonezije preseli v Kalimantan. Ljudska posvetovalna skupščina je januarja 2022 odobrila zakon o državnem glavnem mestu.[3] Prihodnja prestolnica, Nusantara, je načrtovano mesto, ki bo Zgrajeno v Vzhodne Kalimantanu. Vladni uradnik je dejal, da naj bi bila gradnja v celoti končana do leta 2045,[4] vendar je nedokončana prestolnica prvič uradno praznovala indonezijski dan neodvisnosti in naj bi bila slovesno odprta kot glavno mesto 17. avgusta 2024,[5] vendar se selitev zaradi zamud pri gradnji ni zgodila.[6]
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Ime Kalimantan izhaja iz sanskrtske besede Kalamanthana, ki pomeni »otok žgočega vremena« ali »zelo vroč otok«, kar se nanaša na vroče in vlažno tropsko podnebje. Sestavljeno je iz dveh besed kal[a] (»čas, letni čas, obdobje«) in manthan[a] (»vre, vre, gori«). Domačini indonezijskega Bornea so svoj otok imenovali Pulu K'lemantan ali Kalimantan, ko je portugalski raziskovalec iz 16. stoletja Jorge de Menezes vzpostavil stik z njimi.[7][8] Ker so Evropejci v dobi raziskovanja na severnem delu otoka naleteli na Brunejski sultanat, se celoten otok v angleščini imenuje Borneo, pri čemer je Kalimantan znan kot indonezijski Borneo, vendar se to ime v sami Indoneziji ne uporablja.
V začetku 20. stoletja je britanski kolonist Charles Hose opisal Kalimantan kot dom klemantanskega ljudstva, vendar se ta izraz ne uporablja več, saj je bil Kalimantan vedno poln etničnih skupin.
Območje
[uredi | uredi kodo]
Indonezijsko ozemlje predstavlja 73 % površine otoka in 72,1 % njegovega prebivalstva v letu 2020, ki je znašalo 23.053.723 prebivalcev (po popisu prebivalstva Indonezije leta 2010 je bilo prebivalstvo 13.772.543, po popisu prebivalstva leta 2020 pa 16.625.796).[9] Neindonezijski deli Bornea so Brunej (460.345 leta 2020[10]) in Vzhodna Malezija (5.967.582 leta 2020), slednja pa obsega zvezni državi Sabah (3.418.785) in Saravak (2.453.677) ter zvezno ozemlje Labuan (95.120).
Skupna površina Kalimantana je 534.698,27 kvadratnih kilometrov.[11]
Akademiki pogosto opisujejo obsežno krčenje gozdov in drugo uničevanje okolja v Kalimantanu in drugih delih Indonezije kot ekocid.[12][13][14]
Upravna delitev
[uredi | uredi kodo]Kalimantan je zdaj razdeljen na pet provinc. Med letoma 1945 in 1956 je bil upravljan kot ena provinca, leta 1956 pa je bil razdeljen na tri province – Vzhodni Kalimantan, Južni Kalimantan in Zahodni Kalimantan; nato je bila leta 1957 ustanovljena provinca Osrednji Kalimantan, ko se je odcepila od obstoječega Južnega Kalimantana. Do 25. oktobra 2012, ko se je Severni Kalimantan odcepil od Vzhodnega Kalimantana, so ostale štiri province. Spodaj so navedene njihove površine v km² in število prebivalcev po popisih prebivalstva v letih 2010 in 2020, skupaj z uradnimi ocenami sredi leta 2023.
| Provinca | Površina (km2) | Pop'n (2010 štetje)[15] |
Pop'n (2015 Interim štetje) |
Pop'n (2020 štetje)[9] |
Pop'n sredina-2023 ocena |
Gostota per km2 (2023) |
Glavno mesto | Najvećje metropolitanko ovmočje |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Zahodni Kalimantan |
147.037,04 | 4.395.983 | 4.783.209 | 5.396.821 | 5.623.328 | 38,2 | Pontianak | |
 Osrednji Kalimantan |
153.443,90 | 2.202.599 | 2.490.178 | 2.669.969 | 2.773.747 | 18,1 | Palangkaraya | |
 Južni Kalimantan |
37.135,05 | 3.626.119 | 3.984.315 | 4.062.584 | 4.222.330 | 113,7 | Banjarbaru | Banjarmasin |
 Vzhodni Kalimantan |
126.981,28 | 3.550.586 | 3.422.676* | 3.766.039 | 3.909.740 | 30,8 | Samarinda | |
 Severni Kalimantan |
70.101,00 | 524.526 | 639.639 | 701.814 | 730.010 | 10,4 | Tanjung Selor | Tarakan |
| Skupaj | 534.698,27 | 14.299.813 | 15.320.017 | 16.597.227 | 17.259.155 | 32,3 | – | Banjarmasin |
* brez Severnega Kalimantana, ki se je odcepil od Vzhodnega Kalimantana, kar je povzročilo izgubo prebivalstva in površine za popis leta 2015.
Demografija
[uredi | uredi kodo].png)
- Islam (78,4%)
- Protestantizem (9,30%)
- Katolištvo (9,09%)
- Budizem (1,94%)
- Hinduizem (1,08%)
- Konfucijanstvo (0,10%)
- ljudska religija (0,06%)
Število največjih etničnih skupin po popisu prebivalstva iz leta 2010:
| Etnična skupina | Zahodni Kalimantan | Osrednji Kalimantan | Južni Kalimantan | Severni in Vzhodni Kalimantan | Skupaj |
|---|---|---|---|---|---|
| Ljudstvo Banjar | 14.430 (0,33%) | 464.260 (21,28%) | 2.686.627 (74,84%) | 440.453 (12,45%) | 3.605.770 (26,31%) |
| Ljudstvo Dayak | 1.531.989 (34,93%) | 1.029.182 (46,62%) | 80.708 (2,23%) | 351.437 (9,94%) | 2.993.316 (21,78%) |
| Javanci | 427.238 (9,74%) | 478.393 (21,67%) | 523.276 (14,51%) | 1.069.605 (30,24%) | 2.498.512 (18,18%) |
| Indonezijski Malajci | 1.484.085 (33,84%) | 87.348 (3,96%) | 3681 (0,10%) | 6053 (0,17%) | 1.581.167 (11,51%) |
| Ljudstvo Bugis | 137.282 (3,13%) | 17.104 (0,77%) | 101.727 (2,81%) | 735.819 (20,81%) | 991.932 (7,22%) |
| Ljudstvo Madurese | 274.869 (6,27%) | 42.668 (1,93%) | 53.002 (1,47%) | 46.823 (1,32%) | 417.362 (3,04%) |
| Indonezijski Kitajci | 358.451 (8,17%) | 5130 (0,23%) | 13.000 (0,36%) | 32.757 (0,93%) | 409.338 (2,98%) |
| Kutai | Ni | Ni | Ni | 275.696 (7,80%) | 275.696 (2,01%) |
| Ljudstvo Sundanese | 49.530 (1,13%) | 28.580 (1,29%) | 24.592 (0,68%) | 55.659 (1,57%) | 158.361 (1,15%) |
| Batak | 26.486 (0,60%) | 12.324 (0,56%) | 12.408 (0,34%) | 37.145 (1,05%) | 88.363 (0,64%) |
| Drugi | 80.996 (1,85%) | 42.378 (1,92%) | 114.971 (3,18%) | 485.056 (13,72%) | 723.401 (5,26%) |
| Skupaj | 4.385.356 (100%) | 2.207.367 (100%) | 3.613.992 (100%) | 3.536.503 (100%) | 13.743.218 (100%) |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Badan Pusat Statistik, Jakarta, 2024.
- ↑ »Kalimantan«. Britannica. Pridobljeno 26. februarja 2008.
- ↑ »Indonesia president proposes to move capital to Borneo«. Reuters. 16. julij 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. julija 2021. Pridobljeno 1. julija 2022.
- ↑ »Nusantara will replace Jakarta as the new capital of Indonesia«. 18. januar 2022.
- ↑ Faris Mokhtar; Rieka Rahadiana (2. avgust 2022). »Indonesia Breaks Ground on Nusantara as Jakarta Sinks«. Bloomberg.
- ↑ »Indonesia's new capital isn't ready yet. The president is celebrating Independence Day there anyway«. AP News (v angleščini). 17. avgust 2024. Pridobljeno 18. avgusta 2024.
- ↑ »Notice historique du royaume Banjarmasin (Bornéo) par M. le Baron T. Van Capellen, lieutenant d'artillerie , aide-de-camp de S. Exc. le gouverneur-général des indes néerlandaises« [Historical record of the Banjarmasin Kingdom (Borneo) by Baron T. Van Capellen, lieutenant of artillery, aide-de-camp of His Excellency, the Governor General of the Dutch Indies]. Le Moniteur des Indes-Orientales et Occidentales [The Monitor of the East and West Indies] (v francoščini). The Hague, Netherlands: Belinfant Brothers. 1847. str. 164.
- ↑ »A Discourse Delivered at a Meeting of the Society of Arts and Sciences in Batavia, on the Twenty-fourth day of April 1813, being the Anniversary of the Institution, by the Honorable Thomas Stamford Raffles, President.«. Verhandelingen van het Bataviaasch Genootschap, der Kunsten en Wetenschappen [Treatises of the Society of Arts and Sciences in Batavia]. Vol. 7. Batavia, Dutch East Indies: A. H. Hubbard. 1814. str. 21.
- 1 2 Badan Pusat Statistik, Jakarta, 2021.
- ↑ »Department of Economic Planning and Development – Population«. www.depd.gov.bn (v ameriški angleščini). Pridobljeno 12. decembra 2017.
- ↑ »Indonesia General Info«. Geohive.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. oktobra 2009. Pridobljeno 11. avgusta 2009.
- ↑ »Forensic Architecture«. forensic-architecture.org. Pridobljeno 5. julija 2023.
- ↑ »Explainer: What is ecocide?«. Eco-Business (v angleščini). 4. avgust 2022. Pridobljeno 5. julija 2023.
- ↑ Aida, Melly; Tahar, Abdul Muthalib; Davey, Orima (2023), Perdana, Ryzal; Putrawan, Gede Eka; Saputra, Bayu; Septiawan, Trio Yuda (ur.), »Ecocide in the International Law: Integration Between Environmental Rights and International Crime and Its Implementation in Indonesia«, Proceedings of the 3rd Universitas Lampung International Conference on Social Sciences (ULICoSS 2022) (v angleščini), vol. 740, Paris: Atlantis Press SARL, str. 572–584, doi:10.2991/978-2-38476-046-6_57, ISBN 978-2-38476-045-9
{{citat}}: Vzdrževanje CS1: parameter work z ISBN (povezava) - ↑ Biro Pusat Statistik, Jakarta, 2011.
- ↑ »Visualisasi Data Kependudukan« (v indonezijščini). Ministry of Home Affairs. 31. december 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. avgusta 2021. Pridobljeno 11. marca 2024.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- MacKinnon, Kathy; Hatta, Gusti; Mangalik, Arthur; Halim, Hakimah (1996). The Ecology of Kalimantan. Periplus Editions. ISBN 9780945971733.
