Wildon

Wildon Vildon
Trška občina
Grb
Wildon Geografska lega v Avstriji
46°53′13″N 15°30′51″E
Država	Avstrija
Dežela	Štajerska
Politični okraj	Lipnica, Avstrija
Upravljanje
• Župan	Ing. Gerhard Sommer (ÖVP)
Površina
• Skupno	32,72 km2
Nadm. višina	314 m
Prebivalstvo  (2024-01-01)
• Skupno	5.749
• Gostota	180 preb./km2
Časovni pasovi	UTC+1 (CET/CEST)
	UTC+2 (CET/CEST)
Poštna številka	8410
Omrežna skupina	03182
Avtomobilska oznaka	LB
Št. občine	61059
Naslov uprave	Hauptplatz 55 8410 Wildon
Spletna stran	wildon.gemeindeforum.at/

Wildon (slovensko Vildon) je manjše trško naselje s 2.615 prebivalci 12 km severno od Lipnice na jugu avstrijske zvezne dežele Štajerske, ter sedež istoimenske trške občine. Občina je del Okraja Lipnica in ima 5.745 prebivalcev.

Geografija

Zemljepisni položaj

Wildon leží ob reki Muri na prehodu med Graškim poljem na severu in Lipniškem poljem na jugu. Skozi zahodni del občine teče reka Kainach, ki se severno od starega trškega jedra ob vznožju Wildonskega hriba (Wildoner Berg ali Buchkogel) izliva v reko Muro. Na severovzhodu se občina dotika Vzhodnoštajerskega gričevja, na severozahodu pa sega do južnega roba Kaiserwalda (Kajzerski gozd).

Promet

Zaradi mostov čez Kainach in Muro je imel trg, ki leži neposredno ob stari glavni cesti proti Trstu, pomembno prometno vlogo. Plovba in splavljanje po Muri sta prinesla gospodarsko rast, hkrati pa tudi finančne obremenitve, saj je bilo treba na rekah zgraditi nasipe za zaščito pred poplavami. Nekoč pomemben tranzitni promet se je po letu 1945 spremenil v breme, saj je skozi ozko trško jedro potekala t. i. »gastarbajterska pot« proti jugovzhodni Evropi.

Leta 1974 so prebivalci Wildona blokirali Graško cesto B 67 in s tem pospešili gradnjo začasne obvoznice, ki je delovala do izgradnje Pirnske avtoceste A9 (Sattledt - Špilje).

Danes je dostopnost do bližnjih gospodarskih središč dobra: omogočajo jo Pirnska avtocesta A9, Južna železnica ter letališče Gradec, ki je od Wildona oddaljeno približno 15 kilometrov.

Iz Gradca je Wildon dosegljiv s primestno železnico S-Bahn preko linije S5 v smeri Špilje–Straß; vožnja do Gradca traja približno 24 minut. Vlaki vozijo vsako uro, v času prometnih konic pa še pogosteje. Wildon leži ob kolesarski poti ob Muri (Gradec - Radgona), majhno kopališko jezero pa poleti vabi k prijetnemu postanku. V bližini se nahaja tudi konjeniški center.

Zgodovina

Prve vasi so na strateško ugodni legi ob sotočju Kainacha in Mure stale že v mlajši kameni dobi (okoli 4000 pr. n. št.). To potrjujejo arheološke najdbe na bližnjem Wildonskemu hribu (Buchkogel). Iz pozne kulture žarnih grobišč izvira grobišče, odkrito v bližini osnovne šole. Arheološka izkopavanja na Bocksbergu so razkrila grob iz zgodnje bakrene dobe, v katerem so bili v skledi shranjeni ostanki upepelitve. Starost tega pokopa so ocenili na približno 6000 let, zato gre za najstarejši znani grob na Štajerskem.

Pomen krajevnega imena še ni dokončno pojasnjen. Razlage segajo od keltskega »fialdunum« (gostoljuben kraj), do slovanskega »bilo donje« (kraj na polovici pobočja) do srednjevisokonemške besede »Wilde« (kobila), ki bi skupaj z imeni okoliških vzpetin – največjo »Hengst« (žrebec) in najmanjšo »Ful« (žrebe) – tvorila simbolno »konjsko družino«.

Grad Finkenegg, južno od Wldona leta 1830

V zgodnjem srednjem veku (okoli leta 1000) je na območju današnjega grajskega griča v Wildonu domnevno stala Hengistburška utrdba, središče takratne marke ob srednji Muri, namenjena varovanju vzhodne meje. Od 12. stoletja dalje so se Hengistburgu pridružili številni sočasno obstoječi gradovi: deželno-knežji fevd Altwildon (prvič omenjen leta 1173), sedež ugledne in vplivne rodbine Wildonov, salzburško-nadškofovski grad Neu-Wildon na bližnji planoti ter hiša Ful in stolp Hengst na pobočju, ki sta zapirala pot iz graškega v lipniško polje.

Bivše okrajno sodišče s kamnitim prangerjem

Sam kraj je prvič omenjen leta 1219. Kraj je že v začetku 13. stoletja prejel trške pravice in pravico do lastnega obzidja. Leta 1292 je bil Wildon izhodišče spopadov Landsberške zveze, upora štajerskih plemičev proti habsburškemu Albretu I.

Riegersburg je bil nekoč v lasti Wildonov. Med Baumkircherjevim uporom okoli leta 1470 so cesarske čete Wildon oblegale več kot leto dni, preden so ga zavzele. Nastala je deželnoknežja gospoščina Oberwildon. Od leta 1624 so bili zemljiški gospodje Eggenbergi, z njihovo oblastjo pa je bilo povezano obsežno deželno sodišče. Leta 1680 je Wildon ostal neokrnjen ob izbruhu kuge; v spomin so na glavnem trgu postavili Marijin steber (kužni steber). Med letoma 1796 in 1809 so skozi kraj večkrat prešle francoske okupacijske čete.

Po prvi svetovni vojni 27.11.1918 je general Maister za zavarovanje slovenske narodnostne meje ukazal, da se nemške čete umaknejo do Wildona.

Po drugi svetovni vojni je Wildon najprej spadal v sovjetsko, nato v britansko okupacijsko cono. Leta 1955 je bila občini priključena še nekdanja občina Unterhaus.

Upravna delitev

Trška občina je razdeljena na šest katastrskih občin in devet naselij oz. krajev (v oklepaju število prebivalcev 1. januarja 2025):

• Afram (149)
• Aug (139)

• Kainach bei Wildon (265)
• Lichendorf (117)
• Neudorf ob Wildon (292)
• Stocking (456)
• Sukdull (409)
• Weitendorf (1.283)
• Wildon (2.640)