Črna prst
| Črna prst | |
|---|---|
 Črna prst in Spodnje Bohinjske gore, pogled s Soriške planine | |
| Najvišja točka | |
| Nadm. višina | 1.844 m |
| Koordinate | 46°14′22″N 13°55′16″E / 46.2394°N 13.9211°E |
| Geografija | |
  Črna prst | |
| Gorovje | Julijske Alpe |
Črna prst (1844 m) je gora na jugovzhodu Julijskih Alp. Leži na obrobju Triglavskega narodnega parka. Pod vrhom se pojavljajo liasni apnenci s temnimi plastmi manganove rude, psilomelana, ki dajejo gori ime. Na vrhu in po pobočjih uspevajo zanimive rastlinske vrste.
Na Črni prsti stoji tudi planinski dom Zorka Jelinčiča.
Dostop
[uredi | uredi kodo]Na Črno prst vodi množica markiranih poti – z Bohinjske Bistrice se lahko povzpnete na vrh po dveh poteh, nekoliko bolj zahodno vodi pot ki se začne na Poljah, ob cesti iz Bohinjske Bistrice proti jezeru, z južne strani pa vodijo iz Baške grape poti iz Podbrda, Trtnika in Kala. Nekoliko bolj zahtevni planinci se lahko odločijo za daljšo turo, po kateri se pride na Črno prst z Vogla preko celotnega grebena Spodnjih Bohinjskih gora, ali pa za vzpon preko Planine za Črno goro.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V letih 1920–1947 je meja po rapalski pogodbi med kraljevinama Italijo in Jugoslavijo potekala po vrhovih v okolici Podbrda. Leta 1921 je italijanska vojska demarkirala novo mejo z betonskimi mejniki in na Črni prsti, Slatniku, Poreznu, Grantu in Podbrdu zgradila več vojaških objektov. Najvišji je bil na Črni prsti, saj višje po grebenu zaradi reliefa napad ni bil pričakovan, uporabljan pa je bila le tekom poletja.[1] Leta 1927 je italijanska vojska iz Podbrda pričela z gradnjo vojaških cest do teh vrhov, izvajali so jo pripadniki sedmega alpinskega polka, ki so ga sestavljale tri skupine alpinov in odred vojaških inženirjev. Delo je potekalo od zgodnje pomladi do pozne jeseni a je zaradi večinoma ročnega dela potekalo več let navkljub velikemu številu delavcev.[2]
Rastlinstvo in živalstvo
[uredi | uredi kodo]Tu raste bogata in bujna flora, ki že več kot dvesto let privlači botanike. Na naravno ohranjenih gorskih traviščih rastejo redke vrste alpska možina (Eryngium alpinum), bleščeči pelin (Artemisia nitida), gorski dimek (Crepis bocconi), pirenejska vijolica (Viola pyrenaica) in endemična ozkolistna preobjeda (Aconitum angustifolium, Moehringia villosa). Na Črni prsti je klasično nahajališče Hacquetovega ušivca (Pedicularis hacqueti) in julijski ušivec (Pedicularis julica). Med posebnosti se uvršča še srebrno krvomočnico (Geranium argenteum), noriško deteljo (Trifolium noricum) in endemično kratkodlakavo popkoreso (Moehringia villosa).
Na Črni prsti je tipično najdišče gorskega apolona (Parnassius apollo rhea).
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Rejec, Patricija (2011). KAKO JE BOHINJSKA PROGA VPLIVALA NA ŽIVLJENJE PREBIVALSTVA V BAŠKI GRAPI (PDF) (diplomska naloga). University of Maribor.
- ↑ Valentinčič, Janko. Po poteh rapalske meje [Along the paths of the Rapallo border]. Arhivirano iz spletišča dne 25. julija 2019.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
