Putovanje

Tuty članok trěbuje prověrky pravopisa, gramatiky, stilja ili tona.

Možete pomogti Wikipediji, popravivši jego.

Putovan‌je jest prěměščan‌je člověka iz jednogo města v drugo prěz věčše razstojan‌je za razne cělje – rekreacija, obrazovan‌je, trgovan‌je, piligrimstvo ili druge. Putovan‌je jest jedna iz najstarějših aktivnostij člověka — ješče v davnosti ljudi putovali za jědoju, trgovju i religijne cělje.

Historija

Davnost

Historija putovanija jest tako stara kako i historija čovečestva. Pervotno «putovanje» bylo gnano neobhodimostju — sledovanjem za stadami životinj i nahodženijem novih resursov jědy. Rane člověčeske migracije iz Afriky, počavšie okolo 60 000 lět prěd n. e., byli motivovane iskaanjem lěpšyh klimatov i zemelj.

S razvojem zemlědělija okolo 10 000 prěd n. e. i tvorenijem prvyh civilizacij, putovanje počalo priobiravati organizovanu formu. Sumercy i Vavilonjany okolo 3000 prěd n. e. bili pionery v tvorenju torgovlinih tras. Drevny Egipt igral klučnu rolju — Nil stal glavnoj arterioj prěnosa ljud, tovara i idej.

Pod vladavoju Cyrus'a VelikogoКира Великого, Persija razvila prostornu mrežu kraljevskih drog, razprostranjenih od Suzy do Sardisa. Pod vladavoju Darius'a IДария I tute dorogy byli koristane za administrativne, vojene i torgovelne cěli.

Bogaty Grěcy i Rimljany putovaly za dokolicom v své lětnje domovy i vily v gradah kako Pompeji i Baje.^[1] Sedem čudes světa staly ciljevymi městami za putovateljev. Věčšina drevnogo putovanija byla sdělana v interesy vojny, diplomacije, državnoj gradby ili torgovly; socialne motivacije za putovanje vklučaly posěščanje religijnih měst, festivalov i zdorovstvenih sanatorijej.

Rano hodočešče k buddijskim světiliščam počalo se věčše čem 2000 lět prěd n. e. V 5.–9. věkah n. e., stotine kitajskih buddistov putovaly v Indiju za učenijem u buddijskyh učiteljev, zbiranjem svetih textov i posěšćanjem svetih měst.^[2]

Srědnjevěčje: torgovcy, pilgrimi i istraživateli

V Srědnjevěčju putovanje bylo varijativno po svoim celjam i složnostji. Torgovcy, vojaky, studenty i pilgrimi putovaly po vsej Evropě i dalej. Razvoj Puta svily omogučil torgovlu meždu Kitajem, Persijoju i Evropoju. Put svily nikogda ne byl jedinstvenoj trasoj svyazujučoj Kitaj s Srědizomnomorijem — to bila mreža tras; putovatelji stalkivaly se s stalnim opasnostjami razbojev i nomadskyh najezdov.^[3]

Venetsky kupec Marko PoloМарко Поло putoval prěz Aziju od 1271 do 1295 roka, opisujučy svoj pobyt na dvoru vladara Mongolije Kublaj Han'aКублај Хана. Jego zapiski sut byti čitane po vsej Evropě.^[4]

Arabsky putovatelj Ibn BattutaИбн Батуты iz Maroka v 14. věku prěvozil razstojanje okolo 120 000 km — věčše čem ljuboj iny putovatelj svojego časa. Njegovo putovanje trajalo okolo 30 lět i obhvatilo Afriku, Aziju i Evropu.^[5]

Rane primery putovatelnej literatury vklučajut «Periplus Erythrejskogo mora» (1. věk n. e.) i «Opisanije Grěcije» PausaniaПаусаниa (2. věk n. e.). V pozdnom 16. věku stalo modno dla mladyh evropejskyh aristokratov putovati po Evropě v celju obrazovanija v oblasty iskustva i literatury — toje jest bylo nazyvaemo «Grand Tour».^[6]

Věk otkrytij

V 100 letah od srědine 15. do srědine 16. věka, kombinacija okolnostej stimulirovala ljud iskatj nove trasy. Prvo, k koncy 14. věka, vasna mongolska imperija razpadala se; tako zapadne torgovcy ne mogli byti zaručeny bezopasnym prěhodom po zemlinih trasah. Vtoro, Osmansky Turcy i Venetcy kontrolirovali komercijalne dostupje k Srědizomu morju i drevnim morskim trasam iz Vostoka. Treto, nove nacije na Atlantičeskih obrežjah Evropy bili gotove iskati zamorsku torgovlu i avanturirovati.

V tutom časy Vasko da GamaВаско да Гама otkril morsku trasu v Indiju prěz Afriku v 1498 roku, a Kristofor KolumboКристофор Колумбо dostigl Ameriky v 1492 roku.^[7] Tute otkrytija fundamentalno prěměnily obzor člověčeskogo putovanija i znanja o světě.

19. věk: železnica i masovno putovanje

Razvoj železnice v 19. věku fundamentalno prěměnil putovanje. Pervo, putovanje bylo rezervovano za bogatašev i privilegovanih; s razvojem parovoza i železničnyh linij putovanje stalo dostupno za věčše ljud.

Britansky preduzimatelj Tomas KukТомас Кук jest organiziral prvo skupno putovanje železnicom v 1841 roku — od Lesteru do Lufboroa za temperantnički zbor. Kompanija Koks i KingsКокс и Кингс bila jest perva oficijalna putovatelna kompanija, osnovana v 1758 roku.^[8]

20. věk: avijacija i globalizacija putovanija

S uspěšnym pervym letom bratov RajtРајт v 1903 roku, avijacija počala revolucionizovati putovanje.^[9] Do srědine 20. věka, komercijalni letovi staly dostupni za širu publiku, radikalno skrativše vrěme putovanija meždu kontinentami.

Po Drugoj světovoj vojně, ekonomicky razvoj i razširenije avijacije vodili k tomu čto putovanje stalo masovom aktivnostju. Razvoj džet-avijacije v 1950-yh i 1960-yh letah ješče věčše uskorił toj proces. Meždunarodni putovatelji počali meriti se ne v tysačah, ale v milijardah.^[10]

Celji putovanija

Ljude putujut za raznimi celjami:

Rekreacija i odpočinek — putovanje za dokolom, relaksacijoju i novymi impressijami
Obrazovanije — putovanje za nabytjem znanja, izslědovanjem novih kultur i historije
Torgovlja i poslo — putovanje za ekonomičnimi celjami, pregovorami i konferencijami
Hodočešče — putovanje k svetim místam za religijnimi celjami
Istraživanje — putovanje v neznane ili malo izslědovane oblasti
Medicina — putovanje za léčenijem ili zdorovstvenim pobytom
Migracija — dolgotrajno prěměščenije za stalnim žitelstvom

Typy putovanija

Po sredstvě prěvoza

Karavana — tradicijny sposob putovanija prěz pustinje i stepi v drevnostji.

Pěšo — najstarěšy sposob putovanija; do sučasnih dnev koristany v hodočešću i pohodu
Na konju — od okolo 3500 prěd n. e. konj byl glavno sredstvo dalnogo putovanija
Vodoj — rěky, mora i okeany oduvek bili glavnymi trasami putovanija
Karavanom — organizovana skupina putovateljev, osobito po Putu svily
Železnicom — od 19. věka; revolutioniziralo masovno putovanje
Avtomobilom — od počely 20. věka; dal osobnu slobodu prěmještanja
Samolotom — od srědine 20. věka; učinilo globalno putovanje brzym i dostupnim

Po cělji

Kulturnoje putovanje — posěščanje muzejov, historičnih pamjatnikov, festivalov
Prirodno putovanje — posěščanje nacionalnih parkov, planin, mora
Avanturistično putovanje — pěšačenje, alpinizm, rafting, skakanje s padabranom
Gastronomično putovanje — putovanje za poznanjem měznih kulinarnih tradicij
Naučno putovanje — ekspedicije za naučnymi celji

Znamenity putovatelji

Prěz historiju, několiko putovateljev jest ostavilo posebno značny trag:

HerodotХеродот (5. věk prěd n. e.) — grěcky istorik i putovatelj, opisavšy mnoge narody i zemje antičnogo světa^[11]
PiteasПитеас (4. věk prěd n. e.) — grěcky moreplavatělj, dostigšy Britanije i opisavšy Severno more
Čžan CanЧжан Цан (2. věk prěd n. e.) — kitajsky diplomat, otkrišy Centralnu Aziju za Kitaj
Marko PoloМарко Поло (13.–14. věk) — venetsky kupec, opisavšy Aziju i mongolsky dvor^[12]
Ibn BattutaИбн Батута (14. věk) — arabsky putovatelj, prěvozivšy okolo 120 000 km^[13]
Sjuan CzanСюан Цзан (7. věk) — kitajsky monah, putovavšy 17 lět v Indiju za buddijskimi textami
Kristofor KolumboКристофор Колумбо (15.–16. věk) — moreplavatělj, otkrišy Ameriku za Evropejcov^[14]
Ferdinand MagellanФердинанд Магеллан (16. věk) — organizator prvogo okolosvětovogo putovanija^[15]

Putovanje v kulturi

Putovanje jest inspirirovalo ogromno čislo književnih děl, od «Odiseje» Homer'aХомера do modernih putovatelnih romanov. Motiv putovanija jest jedin iz klučnih v světovoj literatury — putovanje kako metafora žizni, rasta i samopoznanija.

«Grand Tour» — tradicija putovanija mladih aristokratov po Evropě za kulturnymi celjami — bila popularna v 17. i 18. věkah. Ona vklučala posěščanje Italije, Francije, Grěcije i druhih kulturnih centrov Evropy za ciljem kulturnogo i intelektualnogo razvoja.^[16]

Orudje i pripravljenje putovanija

Prěz vsiju historiju putovanija, ljude koristali razna orudja za navigaciju i pripravljenje:

Karty — od drevnih kartografičeskih děl do sučasnih digitalnih kart^[17]
Kompas — iznahodžen v Kitajě v 11. věku, revolutioniziroval morsku navigaciju
Hronometar — umožnil točno oprědělanje dolgoty na moru^[18]
Putniky pasoš — dokument, umožnivšy meždunarodno putovanje

Gledite takože

Iztočniky

↑ Casson, Lionel (1994). Travel in the Ancient World. Johns Hopkins University Press. ISBN 978-0-8018-4808-8 Check |isbn= value: checksum (pomoč).
↑ Elverskog, Johan (2010). Buddhism and Islam on the Silk Road. University of Pennsylvania Press. ISBN 978-0-8122-4237-9.
↑ Hansen, Valerie (2012). The Silk Road: A New History. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-993921-3.
↑ Polo, Marco (1300). Il Milione (The Travels of Marco Polo). Rustichello da Pisa.
↑ Mackintosh-Smith, Tim (2002). Travels with a Tangerine: A Journey in the Footnotes of Ibn Battutah. John Murray. ISBN 978-0-7195-6029-4 Check |isbn= value: checksum (pomoč).
↑ Buzard, James (1993). The Beaten Track: European Tourism, Literature, and the Ways to Culture. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-812213-2 Check |isbn= value: checksum (pomoč).
↑ Fernandez-Armesto, Felipe (2006). Pathfinders: A Global History of Exploration. W. W. Norton. ISBN 978-0-393-06259-5.
↑ Brendon, Piers (1991). Thomas Cook: 150 Years of Popular Tourism. Secker & Warburg. ISBN 978-0-436-06073-5 Check |isbn= value: checksum (pomoč).
↑ Crouch, Tom D. (2003). The Bishop's Boys: A Life of Wilbur and Orville Wright. W. W. Norton. ISBN 978-0-393-30695-1 Check |isbn= value: checksum (pomoč).
↑ Lyth, Peter; Dierikx, Marc (1994). From Privilege to Popularity: The Growth of Leisure Air Travel since 1945. 15. Journal of Transport History.
↑ Romm, James (1998). Herodotus. Yale University Press. ISBN 978-0-300-07229-4 Check |isbn= value: checksum (pomoč).
↑ Polo, Marco (1300). Il Milione (The Travels of Marco Polo). Rustichello da Pisa.
↑ Mackintosh-Smith, Tim (2002). Travels with a Tangerine. John Murray. ISBN 978-0-7195-6029-4 Check |isbn= value: checksum (pomoč).
↑ Morison, Samuel Eliot (1942). Admiral of the Ocean Sea: A Life of Christopher Columbus. Little, Brown. ISBN 978-0-316-58360-4 Check |isbn= value: checksum (pomoč).
↑ Bergreen, Laurence (2003). Over the Edge of the World: Magellan's Terrifying Circumnavigation of the Globe. William Morrow. ISBN 978-0-06-621173-2.
↑ Black, Jeremy (1992). The British Abroad: The Grand Tour in the Eighteenth Century. Sutton. ISBN 978-0-7509-0529-3 Check |isbn= value: checksum (pomoč).
↑ Harley, J. B.; Woodward, David (1987). The History of Cartography. University of Chicago Press. ISBN 978-0-226-31633-8.
↑ Sobel, Dava (1995). Longitude. Walker. ISBN 978-0-8027-1312-5 Check |isbn= value: checksum (pomoč).

[1] Casson, Lionel (1994). Travel in the Ancient World. Johns Hopkins University Press. ISBN 978-0-8018-4808-8 Check |isbn= value: checksum (pomoč).

[2] Elverskog, Johan (2010). Buddhism and Islam on the Silk Road. University of Pennsylvania Press. ISBN 978-0-8122-4237-9.

[3] Hansen, Valerie (2012). The Silk Road: A New History. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-993921-3.

[4] Polo, Marco (1300). Il Milione (The Travels of Marco Polo). Rustichello da Pisa.

[5] Mackintosh-Smith, Tim (2002). Travels with a Tangerine: A Journey in the Footnotes of Ibn Battutah. John Murray. ISBN 978-0-7195-6029-4 Check |isbn= value: checksum (pomoč).

[6] Buzard, James (1993). The Beaten Track: European Tourism, Literature, and the Ways to Culture. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-812213-2 Check |isbn= value: checksum (pomoč).

[7] Fernandez-Armesto, Felipe (2006). Pathfinders: A Global History of Exploration. W. W. Norton. ISBN 978-0-393-06259-5.

[8] Brendon, Piers (1991). Thomas Cook: 150 Years of Popular Tourism. Secker & Warburg. ISBN 978-0-436-06073-5 Check |isbn= value: checksum (pomoč).

[9] Crouch, Tom D. (2003). The Bishop's Boys: A Life of Wilbur and Orville Wright. W. W. Norton. ISBN 978-0-393-30695-1 Check |isbn= value: checksum (pomoč).

[10] Lyth, Peter; Dierikx, Marc (1994). From Privilege to Popularity: The Growth of Leisure Air Travel since 1945. 15. Journal of Transport History.

[11] Romm, James (1998). Herodotus. Yale University Press. ISBN 978-0-300-07229-4 Check |isbn= value: checksum (pomoč).

[12] Polo, Marco (1300). Il Milione (The Travels of Marco Polo). Rustichello da Pisa.

[13] Mackintosh-Smith, Tim (2002). Travels with a Tangerine. John Murray. ISBN 978-0-7195-6029-4 Check |isbn= value: checksum (pomoč).

[14] Morison, Samuel Eliot (1942). Admiral of the Ocean Sea: A Life of Christopher Columbus. Little, Brown. ISBN 978-0-316-58360-4 Check |isbn= value: checksum (pomoč).

[15] Bergreen, Laurence (2003). Over the Edge of the World: Magellan's Terrifying Circumnavigation of the Globe. William Morrow. ISBN 978-0-06-621173-2.

[16] Black, Jeremy (1992). The British Abroad: The Grand Tour in the Eighteenth Century. Sutton. ISBN 978-0-7509-0529-3 Check |isbn= value: checksum (pomoč).

[17] Harley, J. B.; Woodward, David (1987). The History of Cartography. University of Chicago Press. ISBN 978-0-226-31633-8.

[18] Sobel, Dava (1995). Longitude. Walker. ISBN 978-0-8027-1312-5 Check |isbn= value: checksum (pomoč).

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]

[13]

[14]

[15]

[16]

[17]

[18]