Pojdi na vsebino

Fažana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Fažana
Naselje in občina
Zastava Fažana
Zastava
Grb Fažana
Grb
Fažana se nahaja v Hrvaška
Fažana
Fažana
Položaj Fažane na Hrvaškem
Koordinati: 44°55′44″N 13°48′13″E / 44.92889°N 13.80361°E / 44.92889; 13.80361
Država Hrvaška
ŽupanijaIstrska
Upravljanje
  županRadomir Korać
Nadm. višina
3 m
Časovni pasUTC+1 (CET)
Poštna številka
52212 Fažana
Omrežna skupina+385 (52)
Avtomobilska oznakaPU
Spletna stranwww.fazana.hr

Fažana ( italijansko Fasana[1] ) je vas in občina na jugozahodni obali Istre na Hrvaškem. Bila je ribiška vas, v zadnjem času pa na pomenu vztrajno pridobiva turizem, tudi zaradi bližine otočja Brioni.[2]

Fažana, ki je v rimskih časih nosila ime Vasianum in nato Phasiana, je dobila ime še v času Rimljanov, in to spričo prisotnosti keramičnih in terakotnih izdelkov, kot so vaze, ploščice in amfore.[3] Ime in pomen naselja se odražata tudi v grbu mesta, amfori.[3]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Rimski časi

[uredi | uredi kodo]

Fažana je vas rimskega izvora. Njeno ozemlje je bilo del rimskega cesarstva od leta 177 pr. n. št.[4] Pripadala je rimski koloniji Pulj, tako politično kot upravno.[4] V rimskih časih je bila Fažana pomembno gospodarsko središče antične rimske civilizacije.[4] Njen pomen v rimskih časih je bil posledica manufaktur, proizvodnje olivnega olja[4] in kasneje amfor.[3] Antična rimska tovarna Fasana, ki se je nahajala v starem mestnem jedru, je bila znana po proizvodnji keramike in opeke.[4] Proizvodnja amfor se je začela v drugi polovici vladavine Avgusta in trajala do drugega stoletja našega štetja. V teh amforah so shranjevali lokalne pridelke, kot so žito,[5] soljene ribe[5] in, kar je najpomembneje, istrsko olje in vino, dva najdragocenejša proizvoda istrskega polotoka v rimskih časih. [4] Delavnica je pripadala lokalni družini Lekanijev, njen prvi znani lastnik pa je bil urbani pretor Gaj (Gaj) Lekanij Bas.[4] Presenetljiv vidik najdenih amfor so podpisi delavcev, ki so delali v tovarni.[3]

Zaradi bližine morja je bil ribolov že v rimskih časih pomembna značilnost mesta. Bilo je varno zatočišče, kjer so lahko pristajale rimske trgovske ladje in kjer je bilo mogoče živeti, delati in odhajati na počitnice.[4][3] Njegov pomen kot patricijskega počitniškega mesta kažejo najdbe številnih rimskih vil na tem območju.[6] Med njimi je tako imenovana rimska vila Valbandon, ki se nahaja 2 kilometra od središča Fažane.[3] Gre za stanovanjski kompleks, razdeljen na dve skupini stavb.[3] Vilo so odkrili na začetku 20. stoletja in se ponaša s čudovitimi tlemi s cvetličnimi in geometrijskimi vzorci.[3][5]

Srednji vek

[uredi | uredi kodo]

V 6. stoletju našega štetja je bila v Fažani na temeljih palače iz obdobja poznega rimskega cesarstva zgrajena cerkev svetega Elizeja. Palačo iz poznega rimskega cesarstva, zgrajeno stoletje prej, so uporabili kot počitniško hišo.[5] Majhna cerkev Santa Maria del Carmelo je bila zgrajena v 14. stoletju, v njej je moč najti freske iz 15. stoletja.[5]

Prav tako je bila v 15. stoletju ob morju zgrajena cerkev Santi Cosma e Damiano (svetnikov Kozme in Damjana). Zanjo so značilni gotski elementi, 27 metrov visok zvonik in renesančne poslikave iz 16. stoletja, vključno z Ultima Cena Giorgia Venture iz leta 1598.[7] [5]

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Mesto se nahaja ob morju, 8 km severozahodno od Pulja.[5]

Območje Fažane poleg ribiške vasi vključuje dolino Ronzi na jugu, obalo Peroja na severu in zaledje mesta, ki ga sestavljajo oljčni nasadi in vinogradi.[4]

Demografski podatki

[uredi | uredi kodo]

Leta 2021 je imela občina 3.463 prebivalcev v naslednjih naseljih:

  • Fažana, 1.788 prebivalcev
  • Valbandon, 1.675 prebivalcev 
Pregled števila prebivalcev po letih[8]
185718691880189019001910192119311948195319611971198119912001
41350852563799414521410140879976512711538187927163050

Jeziki

[uredi | uredi kodo]

Čeprav vlada Republike Hrvaške ne zagotavlja uradne hrvaško-italijanske dvojezičnosti, pa to zagotavlja sam statut Fažane/Fasane.[9] :3 Ohranjanje tradicionalnih italijanskih krajevnih imen in poimenovanje ulic po italijanskih zgodovinskih osebnostih je zakonsko obvezno in se izvaja.[9] :135

Pomembne osebe

[uredi | uredi kodo]
  • Mario Carlin (1915–1984), italijanski tenorist
  • Gaius Laecanius Bassus ( fl. 32–40 AD), rimski pretor urbanus in konzul
  • Gaius Laecanius Bassus (fl. 64 AD), rimski konzul

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Lalli Paćelat, Ivana; Brkić Bakarić, Marija; Matticchio, Isabella (30. oktober 2020). »Službena dvojezičnost u Istarskoj županiji: stanje i perspektive« [Official Bilingual Status in Istria County: State and Perspectives] (v hrvaščini). str. 815–837. doi:10.31724/rihjj.46.2.20.
  2. »ISTRA.HR«. www.istra.hr (v hrvaščini). Pridobljeno 30. aprila 2023.
  3. 1 2 3 4 5 6 7 8 »Fasana Romana«. www.informagiovani-italia.com. Pridobljeno 3. maja 2023.
  4. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 »Fasana ai tempi di Roma«. www.istra.hr (v italijanščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. maja 2023. Pridobljeno 3. maja 2023.
  5. 1 2 3 4 5 6 7 Travirka, Antun (2001). Sokota, Zivko (ur.). Istria. Zadar: Forum. str. 88; 95. ISBN 953-179-470-7.
  6. »Fasana«. www.istria-croazia.it. Pridobljeno 3. maja 2023.
  7. »Chiesa Santi Cosma e Damiamo a Fasana in Istria«. www.informagiovani-italia.com. Pridobljeno 3. maja 2023.
  8. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
  9. 1 2 »Izvješće o provođenju Ustavnog zakona o pravima nacionalnih manjina i o utrošku sredstava osiguranih u Državnom proračunu Republike Hrvatske za 2023. godinu za potrebe nacionalnih manjina«. Vlada Republike Hrvatske (v hrvaščini) (objavljeno 28. november 2024). november 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. aprila 2025.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]