Allande
Allande / Ayande | |
|---|---|
Občina | |
| Koordinati: 43°16′20″N 6°36′32″W / 43.27222°N 6.60889°W | |
| Država | |
| Avtonomna skupnost | Asturija |
| comarca | Narcea |
| Upravljanje | |
| • Župan | María Victoria López Villamarzo |
| Površina | |
| • Skupno | 342,24 km2 |
| Nadm. višina | 1.416 m |
| Prebivalstvo (1. januar 2025)[1] | |
| • Skupno | 1.506 |
| • Gostota | 4,4 preb./km2 |
| Spletna stran | www |
Allande (španska izgovarjava: [aˈʝãn̪d̪e], asturijsko in eonavsko Ayande, asturijska izgovorjava: [aˈʝa(ŋ)n.de]) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije, blizu meje Galicije. Je 10 km zahodno od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na Villayón, na jugu na Cangas del Narcea in Ibias, na zahodu na Illano, Pesoz, Grandas de Salime in Negueira de Muñiz, na vzhodu pa na Tineo. Območje je večinoma naravovarstveno zaščiteno, ker se nahajajo tukaj stari gozdovi, kjer rastejo več sto let stare tise in hrastovi plutovci.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Arheologi so odkrili sledi neolitičnih skupnosti in ruševine megalitičnih kultur. Območje je bilo del t. i. kulture Castro, ko so nastala stalna naselja, ki so bila ohranjena v bronasti in železni dobi, dokler so jih osvojili Rimljani. Rimljani so začeli izkop zlata. Kameni in zemlja, ki so bili izkopani iz rudnikov, še danes določajo podobo pokrajine.
Po rimski oblasti so Svebi in Vizigoti obvladovali območje. Od 11. stoletja so različni samostani posedovali zemljišča okrog Allandeja. Kralj Kastilije Ferdinand IV. je večkrat uporabljal ta zemljišča kot sredstvo za barantanje, da bi odkupil zvestobo svojih podložnikov, čeprav so prebivalci Allandeja in njegove okolice ugovarjali proti kraljevemu izkoriščanju. Kljub temu so se zemljišča nenehno podajala med različnimi španskimi plemiči in ni bilo vedno zagotovljeno zastopstvo občine v asturijskem deželnem zboru.
V novejših obdobjih niso bile večje spremembe in je bila občina zaostala poljedelska pokrajina, kjer so bila ohranjena stara feudalna razmerja. V času španske vojne za neodvisnost so Francozi zasedli Allande in njegovo okolico. Po vojni se je kmalu razvijala železarska industrija.
Španska državljanska vojna je komaj prizadevala Allande, ker so bili zelo redki spopadi v okolici. V 50. 20. stoletja zaradi gradnje akumulacijskega jezera v Salimeju se je več naselij izpraznilo. Veliko ljudi se je izselilo v večja mesta, druge evropske države in Ameriko.
Danes je največji problem občine staranje prebivalstva.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Allande leži na gorskem območju, kjer je veliko skal. Tukaj se nahaja več zaprtih gorskih verig v smeri iz severovzhoda proti jugozahodu. Ena mej občine je reka Navia. Tukaj so rokavi reke Oro: Cereza, Trabaces, Valledor in Carondio.
Na gorah je podnebje soparno in hladno, medtem ko v dolinah zmerno.
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]Danes poljedelstvo, ki je navadna gospodarska panoga, propada, zato upada obseg pašnikov in njiv. Allande in okolica sta ena najbolj nerazvitih regij Asturije.
Kultura
[uredi | uredi kodo]V lokalnih muzejih v Allandeju hranijo veliko spominov starih obdobij (kulture Castro, rimske oblasti in srednjega veka).
Ima veliko cerkev kot cerkev Device Marije v Celónu ali cerkev Sv. Andraža v Poli de Allande. V 14. stoletju je bila zgrajena palača Cienfuegos. Drugi znamenitosti sta stolp San Emilliano in stolp Sv. Martina iz 16. stoletja.
Leta 1907 je bila zgrajena mestna hiša v Poli v klasicističnem slogu.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 Instituto Nacional de Estadística
Literatura
[uredi | uredi kodo]- Molina Salido, Juana (2018). From the Archaeological Record to Virtual Reconstruction : The Application of Information Technologies at an Iron Age Fortified Settlement (San Chuis Hillfort, Allande, Asturias, Spain). Archaeopress Publishing Limited. ISBN 978-1784918750.