Pojdi na vsebino

Amieva

Amieva
Občina
Zastava Amieva
Zastava
Grb Amieva
Grb
Amieva se nahaja v Španija
Amieva
Amieva
Lega v Španiji
Koordinati: 43°14′42″N 5°04′23″W / 43.24500°N 5.07306°W / 43.24500; -5.07306
Država Spain
Avtonomna skupnostAsturija
comarcaOriente
Upravljanje
 • ŽupanCarlos Félix Salazar Alonso (Ljudska Stranka)
Površina
 • Skupno113,90 km2
Nadm. višina
220 m
Prebivalstvo
 (1. januar 2025)[1]
 • Skupno591
 • Gostota5,2 preb./km2
Spletna stranwww.amieva.es

Amieva (španska izgovarjava: [aˈmjeba], asturijska izgovorjava: [aˈmje.βa]) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se na vzhodnem delu avtonomne skupnosti, približno 10 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na jugu meji na provinco Leon (v Kastiliji in Leonu). Na jugozahodu meji na Pongo, na severozahodu na Parres, na severu Cangas de Onís, na jugovzhodu na Posado de Valdeón (v Leonu) in na jugu na Osejo de Sajambre (v Leonu). Število prebivalstva se je drastično zmanjšalo v zadnjih 120 letih.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Sledi prvih ljudi so našli v spodnjem delu občine iz paleolitika. V železni dobi so keltska plemena (Asturci, Kantabri) so živeli v dolinah, ki so jih podjarmili Rimljani.

V srednjem veku je Amieva in njena okolica pripadala samostanu v Sahagúnu, v Leonu. Leonski kralj Alfonz VII je dal graditi kamniti most na reko Dobro, da bi razvijal promet do kantabrijskega morja. V 14. stoletju je gospodarsko cvetela Amieva, kjer je bila živinoreja vodilna panoga.

Tudi v 18. stoletju so komaj 7% zemljišč uporabljali za poljedelske dejavnosti. Največ je bilo travnikov. Zaradi rabe skupnih pašnikov je bilo ogromno sodnih postopkov med asturijsko Amievo ter leonskima občinama Valdeón in Sajambre od 15. do 20. stoletja.

Amievski mladeniči so se trdo borili zoper Francoze v španska vojni za neodvisnost, zato Napoleonova vojska nikoli ni mogla učinkovito obladovati tukajšnja gorovja.

V 19. stoletju se je industrializacija izognila Amieve in njene okolice, medtem ko živinoreja ni zagotovila dovolj sredstev za preživljanje. Zato je veliko mladih ljudi zapustilo Amievo in se preselilo v Kubo, Argentino, Venezuelo in druge tuje države.

V španski državljanski vojni so imeli strateški pomen tukajšnja gorovja in prelazi.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Amieva leži ob reki Sella, ki ima rokava Ponga in Dobra. Okolica je zelo ugodna. V gozdovih rastejo jeseni, bresti in vrbe, razen tega se nahajajo gaji kostanjev hrastov. V dolinah in ob gozdovih so slikovetie soteske.

Najvišji vzpetini občine sta Torre ́l Mediu (2467 m) in Pica Rezo (1964 m).

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Glavne gospodarske dejavnost v občini so še danes živinoreja, poljedelstvo in gospodarjenje z gozdovi. Tudi kmečki turizem dobiva večjo veljavo.

Industrija je neznatna. Storitveni sektor se omeji na trgovske, gostinske in hotelske enote ter na kmečki turizem.

Kultura

[uredi | uredi kodo]

Občina ima več starih stavb kot cerkve, palače, stavba starega magistrata, stanovanjske hiše, kurije in stolpi.

Vsako poletje imajo občani različne festivale in praznike. Prva sobota v juniju v vsakem letu je dan tekmovanja sirov v Amievi.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 Instituto Nacional de Estadística

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Molina Salido, Juana (2018). From the Archaeological Record to Virtual Reconstruction : The Application of Information Technologies at an Iron Age Fortified Settlement (San Chuis Hillfort, Allande, Asturias, Spain). Archaeopress Publishing Limited. ISBN 978-1784918750.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]