Pojdi na vsebino

Lilongwe

Lilongwe
Mesto
Spominski stolp, Nacionalna banka, Stavba malavijskega parlamenta
Uradni pečat Lilongwe
Pečat
Geslo: 
Liľonğwë
Lilongwe se nahaja v Malavi
Lilongwe
Lilongwe
Lega mesta v Malaviju
Koordinati: 13°59′11″S 33°46′5″E / 13.98639°S 33.76806°E / -13.98639; 33.76806
Država Malavi
RegijaCentralna regija
OkrožjeLilongve
Upravljanje
  ŽupanEsther Sagawa
Površina
  Skupno72.779 km2
Nadm. višina
1.050 m
Prebivalstvo
 (2018 (štetje))[1]
  Skupno989.318
  Gostota1.482 preb./km2
Časovni pasUTC+2 (CAT)
Spletna stranlcc.mw

Lilongwe je glavno in največje mesto Malavija.[2] Po popisu prebivalstva leta 2018 ima 989.318 prebivalcev, kar je več kot 674.448 prebivalcev leta 2008.[3] Leta 2020 je bilo teh 1.122.000.[4] Mesto je v Centralni regiji Malavija, v istoimenskem okrožju, blizu meja z Mozambikom in Zambijo in je pomembno gospodarsko in prometno središče za osrednji Malavi.[5] Ime je dobilo po reki Lilongve.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Zametki mesta segajo v leto 1904, ko je britanska kolonialna oblast na prošnjo lokalnega poglavarja ustanovila administrativno postojanko (boma). Območje se je najprej imenovalo Bwalia, nato pa so ga poimenovali Lilongve po tamkajšnji reki. V 1920-ih je njegova lega na križišču več glavnih cest povečala njegov pomen kot središča kmetijske trgovine za rodovitno osrednjo planoto.[6] Zaradi strateške lege ob križišču pomembnih prometnic kolonije Njasaland je pritegnilo trgovske družbe in že kmalu je tu živela številčna skupnost indijskih delavcev.[7][8]

Do leta 1921 je Lilongwe postal glavno mesto Centralne province. Tu so bile ustanovljene pomembne kolonialne gospodarske institucije, vključno s sedežem odbora za tobak Native Tobacco leta 1926 in odprtjem tovarne s strani podjetja Imperial Tobacco Company leta 1930, kasneje pa so v okolici nastale tudi obsežne plantaže.

Kot trgovsko središče je bil Lilongwe leta 1947 uradno priznan kot mesto.[9]

Lilongwe je leta 1975 postal glavno mesto Malavija in nadomestil prejšnjo prestolnico Zomba.[6][10] Zadnji vladni uradi so bili leta 2005 preseljeni v Lilongwe.

Razvojni projekti v 1970-ih in 1980-ih, za katerih izvedbo je malavijska vlada leta 1968 ustanovila Korporacijo za razvoj prestolnice (CCDC), so vključevali gradnjo mednarodnega letališča Lilongwe, ki služi mestu; železniške povezave s Salimo na vzhodu in zambijskim mejem na zahodu; industrijska območja v severnem delu mesta; in kmetijski program za rodovitna tobačna zemljišča na osrednji regionalni planoti. Prebivalstvo Lilongweja še naprej hitro raste. Novi Lilongwe je bil zgrajen približno 5 kilometrov severozahodno od starega mesta, območji pa ločuje dolina Lingadzi. Zgrajena je bila povezovalna cesta. Tloris in potrebne vladne stavbe so zasnovali južnoafriški arhitekti. Finančna sredstva so večinoma prihajala iz Južne Afrike.[11]

Prebivalstvo mesta se hitro povečuje, z letno stopnjo rasti 4,3 %.[5]

Odkar je Malavi leta 2008 prekinil diplomatske odnose s Tajvanom, se je vpliv Pekinga povečal in leta 2016 je Peking v Lilongweju odprl Konfucijev inštitut.[12]

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Lilongwe leži na planoti v osrednjem Malaviju, ki je del Velikega tektonskega jarka. Je na jugozahodu države, 100 kilometrov zahodno od Malavijskega jezera in ​​približno 60 kilometrov vzhodno od meje z Mozambikom in Zambijo, na planoti ob reki Lilongve. Mesto leži na nadmorski višini približno 1050 metrov in je tudi glavno mesto Centralne regije, ene od treh glavnih upravnih regij države.

Sestavljata ga dva jasno ločena dela, staro trgovsko središče iz začetka 20. stoletja (tržnice, avtobusne postaje, kavarne in restavracije) in administrativni del (veleposlaništva, vladne ustanove in pisarne), ki je bil zgrajen na novo do leta 1975, ko je Lilongwe postal prestolnica. Zgodovinsko je mesto znano predvsem kot središče pridelave tobaka, v novejšem času pa tudi kot center epidemije Aidsa v Afriki, okužen naj bi bil vsak peti prebivalec.[7] Malavi je ena od desetih najrevnejših držav sveta, kar se odraža tudi v Lilongweju, kjer skoraj 80 % prebivalstva živi v barakarskih naseljih, število pa se s priseljevanjem s podeželja hitro veča.[13]

Raba zemljišč za odprt prostor in zelenje obsega naslednjih pet podkategorij: 1) naravni rezervat, 2) park in rekreacija, 3) zelenilo/naravni odprt prostor, 4) kmetijstvo in 5) gozdarstvo. Mesto Lilongwe se ponaša z obstojem naravnega rezervata v samem središču mesta. To je treba ohraniti in vzdrževati za prihodnje generacije.

Podnebje

[uredi | uredi kodo]

Lilongwe ima vlažno subtropsko podnebje (Köppen: Cwa), ki meji na subtropsko višavsko podnebje (Köppen: Cwb), s prijetno toplimi poletji in milimi zimami. Zaradi nadmorske višine so temperature nižje, kot bi pričakovali za mesto v tropih. Lilongwe ima kratko monsunsko sezono, ki traja od decembra do marca, dolgo suho zimo, ki traja od aprila do avgusta, in toplo poletje, ki traja od septembra do novembra. Vendar pa mesto med monsunom doživlja močne nalive, saj v najbolj vlažnih mesecih pade približno 200 milimetrov dežja na mesec.

Kultura in znamenitosti

[uredi | uredi kodo]
Državni zbor Malavija

Tržnica na cesti Malangalanga je zelo živahna. V starem mestnem jedru so indijske trgovine. V bližini je Salanjama, območje s številnimi vrstami ptic. Na zgornjih pobočjih, ki vodijo navzdol do doline Lilongve, so območja gostega deževnega gozda in protejskih grmov. Dražbe tobaka so še ena turistična atrakcija. Med starim mestnim jedrom in novim središčem je park z divjimi živalmi, v katerem občasno živijo hijene in krokodili.

Med bogoslužnimi objekti so pretežno krščanske cerkve in templji: Luteranska cerkev Srednje Afrike (Konfesionalna evangeličansko-luteranska konferenca), Prezbiterijanska cerkev Srednje Afrike (Svetovno občestvo reformiranih cerkva), Baptistična konvencija Malavija (Svetovna baptistična zveza), Božje skupščine, Rimskokatoliška nadškofija Lilongwe (Katoliška cerkev).[14] Obstajajo tudi muslimanske mošeje.

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Medtem ko je Blantyre komercialna prestolnica Malavija, gospodarstvo Lilongweja obvladujejo vlada in javne ustanove. Kanengo na severu mesta je glavno industrijsko območje, kjer poteka predelava hrane, skladiščenje in prodaja tobaka, skladiščenje koruze in druge dejavnosti, povezane z lahko industrijo. Glavne gospodarske dejavnosti v mestu so finance, bančništvo, trgovina na drobno, gradbeništvo, promet, javna uprava, turizem in proizvodnja tobaka. 76 odstotkov prebivalstva Lilongweja živi v neformalnih naseljih, revščina pa znaša 25 odstotkov, brezposelnost pa 16 odstotkov.[15] Javna uprava zaposluje približno 27 odstotkov vseh formalnih delavcev, 40 odstotkov jih dela v zasebnem sektorju, 2 odstotka pa sta samozaposlena.

Lilongwe je dobro povezan s cestami z vsemi večjimi mesti v državi in ​​sosednjimi državami, poleg tega je preko mesta Nsanje z železnico povezana s pristaniščem Beira v Mozambiku ter z mestom Mchinji in preko njega v Zambijo.

Lilongwe nima univerze, ampak le Kmetijsko fakulteto in Teološko šolo za baptistične pastorje.

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. https://malawi.unfpa.org/sites/...pdf/2018%20Census%20Preliminary%20Report.pdf[mrtva povezava][mrtva povezava]
  2. »Lilongwe | national capital, Malawi«. Encyclopedia Britannica (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 1. avgusta 2017. Pridobljeno 5. aprila 2020.
  3. »Lilongwe | national capital, Malawi«. Encyclopedia Britannica (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 1. avgusta 2017. Pridobljeno 14. junija 2019.
  4. »Lilongwe, Malawi Population (2020) - Population Stat«. populationstat.com. Pridobljeno 5. aprila 2020.
  5. 1 2 »Malawi: Lilongwe Urban Profile« (PDF). www.zaragoza.es. Pridobljeno 23. junija 2025.
  6. 1 2 Roman Adrian Cybriwsky, Capital Cities around the World: An Encyclopedia of Geography, History, and Culture, ABC-CLIO, USA, 2013, p. 156
  7. 1 2 Nave, Ari (2010). »Encyclopedia of Africa«. V Appiah, Anthony; Gates, Henry L. (ur.). Encyclopedia of Africa. Vol. 1. Oxford University Press. str. 60. ISBN 9780195337709.
  8. Kalinga, Owen J.M. (2012). Historical Dictionary of Malawi. Rowman & Littlefield. str. 252–253. ISBN 9780810859616.
  9. »Lilongwe«. expertafrica.com. Arhivirano iz spletišča dne 21. decembra 2019. Pridobljeno 27. januarja 2015.
  10. »Lilongwe | Malawi | Expert Africa«. www.expertafrica.com. Pridobljeno 14. junija 2019.
  11. Cay Lienau: Malawi. Geographie eines unterentwickelten Landes. (= Wissenschaftliche Länderkunden; 20) Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt 1981, S. 193–194.
  12. Frank Tétart, Pierre-Alexandre Mounier, cartes de Gaëlle Sutton (2025). Atlas historique des capitales déplacées: 70 capitales qui ont déménagé au fil des siècles. Paris: Éditions Autrement (Flammarion). str. 94–97. ISBN 978-2-08-047289-2.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  13. »The State of African Cities 2008: A Framework for Addressing Urban Challenges in Africa« (dokument). UN-HABITAT. 2008. {{navedi dokument}}: Prezrt neznani parameter |isbn= (pomoč)
  14. Britannica, Malawi Arhivirano 21 July 2018 na Wayback Machine., britannica.com, USA, accessed on 7 July 2019
  15. »Malawi Reports: Urban Profiles of Blantyre, Lilongwe, Mzuzu and Zomba«. UrbanAfrica.Net. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. decembra 2019. Pridobljeno 27. januarja 2015.
  16. »Taipei City Council«. tcc.gov.tw. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. oktobra 2016. Pridobljeno 20. januarja 2016.
  17. http://allafrica.com/stories/200408200493.html

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]